Največji negativni prispevek h gospodarski rasti prihaja iz segmenta investicij, ki kljub ohlapni monetarni politiki, ki jo kitajska centralna banka izvaja že od lanskega novembra, ne kažejo znamenj okrevanja. Znotraj tega segmenta največ preglavic domačim (in tudi tujim) ekonomistom povzroča aktivnost na nepremičninskem trgu, ki kljub nekaterim ukrepom države na strani nižje obdavčitve in lažjega dostopa financiranja nikakor ne najde tal pod nogami. Glede na to, da večina investicij na nepremičninski trg prihaja iz zasebnega sektorja, ki kot že rečeno trenutno ni naklonjen večjim izdatkom, se pričakuje, da bo na agregatni ravni Kitajska primanjkljaj investicij iz zasebnega sektorja nadomestila z večjim obsegom javnih naložb, usmerjenih primarno v infrastrukturne projekte. Poleg nepremičninskega trga kitajsko gospodarstvo v zadnjem letu močno pestijo težave v industrijski proizvodnji, ki pada iz meseca v mesec. Da se kitajska industrijska proizvodnja ohlaja hitreje od pričakovanj, pričajo tudi podatki o uvozu, ki so septembra že enajstič zaporedoma padli na mesečni ravni. Ko govorimo o uvozu, se je treba zavedati, da lahko znaten del padca pripišemo močnemu padcu tržnih vrednosti surovin in energentov, ki predstavljajo velik del v celotni strukturi uvoza in zaradi česar relativna primerjava na prvi pogled lahko deluje bolj skrb zbujajoče od dejanskega stanja. Na drugi strani pozitivno preseneča robustnost domače potrošnje in storitvenega sektorja, ki oba rasteta z dvoštevilčno stopnjo rasti in kažeta pozitivne učinke prestrukturiranja kitajske ekonomije.