Majhna nepazljivost je zadoščala in že je zaropotalo. Karitasova prostovoljka je med prekladanjem prispele konzervirane hrane nerodno stopila in padla iz tovornjaka. Omotična je obležala na tleh, zaradi bolečin v hrbtu in glavi pa so jo zatem preventivno odpeljali k zdravniku.
Nedeljska poškodba v nastanitvenem centru pri starem mejnem prehodu Šentilj nakazuje probleme prihodnosti. Če se bodo prihodi beguncev obdržali na enaki ravni kot minuli konec tedna ali se bo število celo povečalo, se bodo vsi tisti, ki so v soboto in v nedeljo pomagali oskrbeti prišleke, kmalu znašli na mejah svojih zmogljivosti.
Uigran sistem »podajanja« migrantov
Z uigranim sistemom javnega prevoza se je slovenska policija – s podporo civilne zaščite in humanitarnih organizacij – spoprijela z novimi prihodi migrantov. Ključno je bilo uspešno sodelovanje s hrvaškimi in avstrijskimi varnostnimi organi. Hrvati so z vlaki in avtobusi dovažali toliko ljudi, kolikor so jih lahko slovenski policisti na južni meji registrirali, naši severni sosedje pa so v dovolj rednih intervalih prevzemali begunce iz nastanitvenih centrov na Šentilju in v Gornji Radgoni.
Nedeljsko zavračanje vlaka s 1800 potniki, ki je bil na poti iz hrvaškega Opatovca, pa je razkrila, da je meddržavno ravnotežje zelo nestabilno. Na Hrvaško namreč iz Srbije vsak dan pride od 5000 do 6000 migrantov, Slovenija jih je pripravljena sprejeti 2500, Avstrijci pa trdijo, da ne zmorejo prevzeti več kot 1500 ljudi na dan. Nabiranje beguncev v nastanitvenih centrih se zdi neizogibno.
Zapletanja na terenu sicer še ni bilo mogoče zaznati. Prva dva avtobusa beguncev, ki sta v soboto opoldne odpeljala z Gruškovja, so slovenski policisti usmerili neposredno k avstrijski meji, od koder so jih odpeljali v avstrijski tranzitni center. Vse naslednje skupine beguncev so policisti pospremili v slovenske nastanitvene centre.
Na starem mejnem prehodu Šentilj, kjer so že pred tedni postavili dve šotorišči za okrog 2000 oseb, so pripadniki civilne zaščite minulo soboto opoldne začeli nameščati generatorje za ogrevanje. Vendar ti agregati niso zadoščali za to, da bi bilo 1400 beguncev, ki so noč s sobote na nedeljo preživeli v Šentilju, na toplem.
»Takšna množica ljudi že zgolj s telesno toploto zadostno ogreje prostore,« je razmere optimistično opisala Ivana Grilanc iz civilne zaščite. »A se je v šotorih začela nabirati vlaga. Ugotavljamo, da bo treba šotore v bodoče neprestano ogrevati.«
Humor tudi v težkih razmerah
V nedeljo zjutraj je prva polovica migrantov že lahko nadaljevala pot proti severu. Druga polovica beguncev – večina jih je prišla iz Sirije, Iraka in Afganistana – pa je morala počakati do popoldneva. Poziv k odhodu je veliko beguncev pričakovalo tako neučakano, da so raje več ur stali na prostem, kot da bi čakali v jedilnici, kjer jih je čakal topel obrok iz vojaške kuhinje.
Nestrpnost se je popoldne naselila tudi v policijske vrste. »Center mora biti prazen najpozneje do 19.45,« je glasno dejal neki pripadnik posebne policijske enote. Zakaj, smo ga vprašali. »Zaradi finalne tekme na evropskem prvenstvu v odbojki. Tega ne smem zamuditi!« se je nasmehnil.
V šentiljskem nastanitvenem centru je sočasno aktivnih približno 40 pripadnikov civilne zaščite, prostovoljcev Rdečega križa, Karitasa in pripadnikov humanitarnih društev. Pomoč so ponudili taborniki in skavti. V centru sta zdravnika, ki sta oskrbela dve nosečnici in zanju naročila prevoz v UKC Maribor.
»Nekaj preglavic nam povzroča dejstvo, da nikoli nimamo natančnega podatka, kdaj nam bodo pripeljali naslednjo skupino ljudi. Zato se vedno mudi s čiščenjem in pripravljanjem šotorišč,« je rekla Grilančeva. »Skrbi pa me za prihodnje dni. Zdaj je bil konec tedna, jutri pa je že delovni dan.« Prostovoljci imajo namreč čez teden tudi obveznosti v službah.
