Krivdo je priznal
Njihova pot se je končala že na avtocesti blizu Dramelj, kjer so policisti med redno kontrolo ustavili kombi z madžarskimi registrskimi tablicami in od voznika ter potnikov zahtevali dokumente. Prebežniki seveda niso imeli dovoljenja za prehod naše meje ali za bivanje v Sloveniji, obsojeni Imtiaz pa je imel pri sebi ponarejeno vozniško dovoljenje. Pod težo dokazov je na včerajšnjem predobravnavnem naroku prostovoljno priznal krivdo za dve kaznivi dejanji, ki mu jih je očitala okrožna državna tožilka Marija Sladič, torej za nezakonito spravljanje tujcev v Evropo in za ponarejanje listin. Okrožni sodnik Miran Jazbinšek mu je za prvo kaznivo dejanje izrekel 10 mesecev, za drugo pa tri mesece zapora in ga nato obsodil na leto dni enotne zaporne kazni. Po slovenski zakonodaji je obsojencu za nezakonito spravljanje tujcev v Evropo treba izreči tudi denarno kazen. Sodnik Jazbinšek je odločil, da bo moral mladi Pakistanec v treh mesecih po pravnomočnosti sodbe naši državi plačati 1000 evrov. Če ne bo imel denarja, bo lahko zaprosil za dveletno obročno odplačevanje, če pa tudi to ne bo šlo, bo denarno kazen odslužil z zaporom.
Glede na to, da je Imtiaz poskušal ilegalno prepeljati v Evropo kar 25 ljudi, ki so bili dobesedno natlačeni v kombiju, je imel pravzaprav srečo, da je dobil milo kazen. Za to kaznivo dejanje je namreč zagrožena kazen do pet let zapora. Čeprav je sodnik poudaril, da je bil očitno član zelo dobro organizirane mednarodne mreže in da je želel na račun prebežnikov in njihove velike stiske zaslužiti 800 evrov, pa je pri odmeri kazni vendarle upošteval tudi številne olajševalne okoliščine. Milosten je bil zato, ker je Pakistanec še mlad fant in naj ne bi imel kriminalne preteklosti. Očitno je, da ne gre za enega od mafijskih šefov, ampak za preprostega človeka, ki ga je zaradi težkega življenja zaneslo na stranpoti. Imtiaz je namreč živel v Italiji in je vsake toliko časa pošiljal denar v Pakistan, kjer živijo njegov brezposelni oče in mlajša brata. Po poklicu je zidar, služil pa je s priložnostnimi deli.
»Zadnjega pol leta nisem imel dela. Po telefonu me je poklical moški, ki se piše Zaman in je iz Madžarske. Rekel je, da ima delo zame. Res nisem vedel, da bom moral voziti prebežnike,« je zatrjeval mladi Pakistanec. Dejal je celo, da razume človeško stisko in da ga je bilo strah, kaj bo z ljudmi, če bi jih zaklenil v kombi in pobegnil. »Bal sem se, da bi vsi skupaj umrli v kombiju, zato sem se odločil za pot. Zavedam sem, da sem storil kaznivi dejanji. Obžalujem, kar sem storil, in prosim za odpuščanje,« je še dejal Imtiaz, ki je imel ves čas postopka v sodni dvorani na nogah lisice. Zaradi begosumnosti bo do začetka prestajanja zaporne kazni ostal v priporu.
