Ljubljanski mestni svetniki bodo danes ponovno odločali o prepovedi hranjenja živali na javnih površinah. Mestna uprava želi na predlog zavetišča za zapuščene živali, različnih društev za zaščito živali in druge zainteresirane javnosti omilili julija izglasovano prepoved hranjenja živali na vseh javnih površinah, razen v parku Tivoli, kjer smejo obiskovalci hraniti ptiče in veverice.
Izjema: občinsko podprti projekti
Če bodo svetniki predlagane spremembe podprli, splošna prepoved hranjenja živali z izjemo Tivolija sicer ostaja. A po novem bi občina dovolila hraniti živali za potrebe izvajanja projektov, ki jih je odobrila oziroma jih podpira. Eden takšnih je odlov prostoživečih mačk, da jih v Zavetišču Ljubljana sterilizirajo ali kastrirajo, oskrbijo poškodovane ali bolne, nato pa jih vrnejo nazaj v naravo. Ker pa so prostoživeče mačke plašne in nezaupljive, jih je mogoče odloviti s pomočjo živolovk – naprav, v katere mačkam kot vabo nastavijo hrano.
Oddelek za gospodarske dejavnosti in promet je v obrazložitvi predloga sprememb zapisal, da bo na ta način še vedno prepovedano hranjenje rib, rac, vran, golobov, vrabcev, nutrij in podgan, zaradi katerega bi javne površine v Ljubljani ostale nasmetene z ostanki hrane. Po drugi strani pa družbenokoristni projekti, ki jih občina podpira in spodbuja, ne bodo okrnjeni.
Inšpektorji izdali dve položnici
Svetniška skupina Združene levice, ki je bila najbolj glasna v opozarjanju, da je vsesplošna prepoved hranjenja živali na javnih površinah napačna in da je kaznovanje humanitarnih vzgibov občanov, ki želijo s hrano pomagati živalim, neprimerno, s predlaganimi spremembami ni zadovoljna. Zato je vodja Nataša Sukič vložila amandmaje k občinskemu predlogu sprememb odloka, s katerimi predlaga ukinitev prepovedi hranjena živali na javnih površinah. Po njenem mnenju bi bilo bolje, če bi posebna delovna skupina skupaj z nevladnimi organizacijami, stroko, četrtnimi skupnostmi in zainteresirano javnostjo pripravila poseben odlok, ki bi natančno urejal problematiko hranjenja prostoživečih živali v urbanem okolju. »Odlok bi določal lokacije, pogoje, obseg in način izvajanja hranjenja. Lokacije za hranjenje živali bi se določile v sodelovanju s četrtnimi skupnostmi, zavetiščem za zapuščene živali in prostovoljci, ki izvajajo hranjenje,« je predlagala Sukičeva.
Zaradi določil poslovnika mestnega sveta Združena levica ni mogla z amandmajem predlagati tudi ukinitve po njihovem mnenju nesorazmernih glob, ki jih mestni inšpektorji lahko izrečejo tistim, ki kljub prepovedi hranijo živali na javnih površinah. »Hranjenje prostoživečih živali predstavlja za številne prebivalce humano dejanje, zato bi morali biti globa vsaj v sorazmerju s težo prekrška,« meni Sukičeva. Globa za ta prekršek sicer znaša 100 evrov, mestni inšpektorat pa je doslej izdal dva plačilna naloga.
