Prepoved hranjenja živali na javnih površinah: Ljubljanski inšpektorji bodo občane najprej le opozarjali

Janković ni zadržal objave odloka v uradnem listu

Že maja, ko je občinska uprava šele predstavila osnutek sprememb omenjenega odloka, so se ob absolutno prepoved hranjenja živali obregnili tako posamezni mestni svetniki kot tudi odbor za gospodarske javne službe in promet. A uprava je pozneje v odlok vnesla le izjemo dovoljenega hranjenja v Tivoliju.

Že kmalu potem, ko je večina v mestnem svetu potrdila spremembe odloka, pa je svetniški klub Združene levice župana Zorana Jankovića prosil, naj odloka ne objavi v uradnem listu, temveč naj ga da v ponovno razpravo, da bi odlok ustrezno dopolnili. V Združeni levici so namreč menili, da takšna prepoved ni logična in da je neskladna z zakonom o zaščiti živali. A župan te prošnje ni upošteval. Na občini so pojasnili, da bi župan objavo odloka, ki ga je potrdil mestni svet, lahko zadržal le, če bi menil, da je nezakonit ali neustaven, kar pa te spremembe po njihovem mnenju niso bile.

Zaradi prepovedi hranjenja živali na javnih površinah pa se je v znašlo zagati tudi Zavetišče Ljubljana, ki mora v skladu z občinskim programom med drugim sterilizirati ali kastrirati prostoživeče mačke, da bi preprečili širjenje mačje populacije brez strehe nad glavo. Ker so prostoživeče mačke plašne, jih je mogoče ujeti s pomočjo naprav živolovk, v katere kot vabo namestijo hrano. Te živolovke pa postavljajo večinoma na javnih površinah, je nedavno pojasnil vodja zavetišča Marko Oman.

»Nameravali smo pripraviti predlog sprememb, ki bi to področje bolje uredile. Toda slišali smo, da na mestni upravi prav tako pripravljajo spremembe, ki bi dodatno uredile področje prepovedi hranjenja živali,« je povedala vodja svetniškega kluba Združene levice Nataša Sukič. »Upamo, da se bo mestna uprava pri pripravi novih sprememb odloka posvetovala s strokovnjaki. Če bo občinski predlog novih sprememb po naši oceni še vedno neprimeren, ga bomo dopolnili z našimi amandmaji,« je še dodala Sukičeva.

Omenjeni odlok tudi povišuje globo za lastnike živali, ki za svojimi ljubljenčki ne bodo pospravili iztrebkov. Do sedaj so inšpektorji nemarne lastnike oglobili s 40 evri, po novem pa bo kazen znašala kar 100 evrov.

1000 evrov globe za znašanje nad drevesi

Od minule sobote pa je višja globa tudi za tiste, ki jih bodo ljubljanski inšpektorji zalotili pri uničevanju dreves in drugih rastlin na javnih površinah. Doslej je bila zagrožena kazen 50 evrov, sedaj pa znaša kar 1000 evrov. Odlok pod pojmom uničevanje dreves vključuje nedovoljeno sekanje, lomljenje, trganje, nepravilno obrezovanje in drugačno namerno poškodovanje dreves, njegovih delov, grmovja, žive meje in druge vegetacije na javnih površin.

K tako občutni zaostritvi globe je mestno upravo zagotovo vodil val vandalizma minulo jesen. Takrat je neznanec poškodoval okoli 60 dreves ob Poti spominov in tovarištva. Policisti, ki so zaradi tega dogodka maja ovadili 22-letnega Ljubljančana, so povedali, da naj bi nepridiprav s svojim dejanjem povzročil za 60.000 evrov škode.

Direktor Botaničnega vrta Jože Bavcon je že maja povedal, da podpira strožjo kazen, ker lahko s poškodovanjem več let ali desetletij starega drevesa nastane tudi 1000 evrov škode. »Ampak ne gre samo za denar. Posledice škode na drevesu v drevoredu so lahko vidne še pol stoletja, ker nadomestno drevo ne more dohiteti dreves, ki so bila zasajena skupaj s prvotnim drevesom,« je razložil direktor Botaničnega vrta. Dodal je, da bo po njegovem mnenju strožja kazen dosegla svoj učinek le, »če bodo pristojne službe kakšnega uničevalca tudi dobile, od njega izterjale kazen in če boste mediji o tem poročali«.

Nataša Sukič, vodja svetniškega kluba Združene levice: ZA

Občina bo s tem ukrepom kaznovala humanitarna nagnjenja ljudi, ki želijo s hrano pomagati nekaterim prostoživečim živalim, na primer zapuščenim mačkam. Seveda se zavedamo, da je hranjenje nekaterih živali (denimo rac) škodljivo tako zanje kot tudi za okolje nasploh. Zato potrebujemo ureditev, ki bo po eni strani spodbujala skrb občanov za živali, po drugi strani pa bo odgovorna do mesta in okolja. Prav tako menimo, da je ta odlok s prepovedjo hranjenja živali neskladen z zakonom o zaščiti živali, ki skrbnikom živali nalaga zagotavljanje bivališča, hrane, vode za živali. Lokalna skupnost je skrbnica prostoživečih živali na javnih površinah, zato je prepoved hranjenja v nasprotju z omenjenim zakonom. Namesto da občina povsod v mestu prepoveduje hranjenje živali, bi bilo bolje, če bi zgolj določila mesta, na katera hranjenje živali enostavno ne sodi zaradi higienskih razlogov ali ker bi bilo to moteče. Ta mesta bi lahko opremili z znaki, ki bi ljudi jasno opozorili, da je hranjenje živali nedovoljeno, mestni inšpektorji pa bi na teh mestih lahko izvajali poostren nadzor in kršitelje tudi kaznovali.

Zoran Janković, župan Mestne občine Ljubljana: PROTI

Odlok uvaja prepoved hranjenja na javnih površinah, pred hišo ali blokom je hranjenje dovoljeno. Na občinskih cestah je namreč nevarno hraniti živali, poleg tega pa morajo biti te čiste in urejene, da lahko po njih varno poteka promet. Zaradi hranjenja živali, predvsem rac, rib in golobov, se  razmnožujejo nutrije in podgane, vodne površine (Ljubljanica, ribnik v Tivoliju in Koseški bajer) pa ne prenesejo dodatnih hranil v obliki hrane, ki jo ljudje vržejo živalim. Že brez tega so dovolj obremenjene z organskimi snovmi, ki povzročajo evtrofikacijo (prekomerna obremenjenost voda s hranilnimi snovmi, op. p.) in pomanjkanje kisika v poletnem času, zaradi česar smo priča poginom rib. Če se bo ugotovilo, da so določene določbe odloka neustrezne, bomo pripravili spremembe odloka in jih predlagali v sprejem mestnemu svetu na eni izmed prihodnjih sej. Glede na to, da gre za novo določbo, bo inšpektorat Mestne občine Ljubljana kršitelje zaradi preventivnega ukrepanja in z namenom seznanjanja z določbo sprva na nepravilno ravnanje zgolj opozarjal.