Po površini zahtevanega in doslej vrnjenega premoženja v denacionalizacijskih postopkih izstopajo kmetijska zemljišča in gozdovi, po njegovi vrednosti pa kmetijska in stavbna zemljišča ter stanovanjske enote. Zgolj Cerkev naj bi/bo dobila nazaj okoli 50.000 hektarjev gozdov ali dobro tretjino vseh, ki jih zahtevajo denacionalizacijski upravičenci.
Upravna enota Radovljica
Ministrstvo za pravosodje že od leta 2002 vsake tri mesece spremlja potek reševanja denacionalizacijskih zahtevkov. Včeraj objavljeni podatki kažejo, da upravne enote, ki bi morale denacionalizacijske postopke končati že marca 2005, tudi v zadnjem trimesečju niso dosegle napredka. Trenutno imajo celo eno nerešeno zadevo več kot junija letos, ko so jih obravnavale 97.
Med 13 upravnimi enotami, ki v zadnjih treh mesecih niso pravnomočno rešile nobene zadeve, je tudi radovljiška, ki je skupaj prejela 581 denacionalizacijskih zahtevkov. »Postopki denacionalizacije se zaključujejo. Na prvi stopnji so nerešene še tri zadeve, a je pri vsaki od njih treba odločiti le še o delu zahtevka,« nam je povedala načelnica upravne enote Radovljica Maja Antonič. V delu zahtevka pri eni od nerešenih zadev odločajo o državljanstvu vpletenih, ki ga ugotavlja piranska upravna enota, drugi primer se nanaša na vrnitev nepremičnin ob Blejskem jezeru, tretji pa na del premoženja Nadškofije Ljubljana. »To zadevo zaradi obsežnosti in različnih zavezancev rešujemo z delnimi odločbami,« pojasnjuje Antoničeva in dodaja, da so doslej izdali 63 delnih odločb, od tega jih je 59 že pravnomočnih.
Nadškofija Ljubljana
Ljubljanska nadškofija je samo pri nekdanji občini Radovljica vložila denacionalizacijski zahtevek za vrnitev 21.000 hektarjev podržavljenih kmetijskih zemljišč, gozdov, stavb in stavbnih zemljišč, od tega jih približno 15.000 hektarjev leži na območju Triglavskega narodnega parka (TNP), okoli šest tisoč pa zunaj njega. Nekdanje vodstvo radovljiške upravne enote je vračanju gozdov Cerkvi na zavarovanem območju sicer nasprotovalo, vendar jo je kmetijsko ministrstvo pod ministrovanjem Franca Buta leta 2001 vseeno dovolilo. Ljubljanski nadškofiji so nedavno vrnili približno 15.230 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov, od tega 15.158 hektarjev v naravi, za 72 hektarjev pa je prejela odškodnino. V naravi so dobili nazaj kmetijske in gozdne površine na območju Mežaklje, Pokljuke, Radovne, Jelovice, Notranjega Bohinja, na območju TNP pa pretežno gozdne površine. Glede Nadškofije Ljubljana radovljiška upravna enota še ni odločila o približno šest tisoč hektarjih površin, ki so večinoma del TNP.
Nadškofija Ljubljana bo lahko zdaj pri skladu kmetijskih zemljišč in gozdov uveljavljala tudi odškodnino zaradi nezmožnosti uporabe vrnjenega premoženja na Gorenjskem, kot je že storila v nekaterih drugih denacionalizacijskih primerih. Za gozdove na območju Mozirja terja od države 17,4 milijona evrov odškodnine.
Premoženje RKC
Od tiskovnega urada Slovenske škofovske konference smo skušali pridobiti podatke, koliko premoženja je po zakonu o denacionalizaciji zahtevala nazaj Rimskokatoliška cerkev (RKC), koliko odvzetega premoženja je doslej dobila vrnjenega in koliko ima trenutno v lasti gozdov in koliko kmetijskih zemljišč. Vendar nas je tiskovni predstavnik Tadej Strehovec po odgovore napotil neposredno na posamezne škofije oziroma na pristojne državne urade. Na ministrstvu za pravosodje so nam prav tako pojasnili, da nimajo podatkov o obsegu oziroma vrednosti premoženja, vrnjenega RKC. Pri tem se sklicujejo na odločbo informacijskega pooblaščenca iz leta 2005, »po kateri se podatkov o denacionalizacijskih upravičencih ne posreduje javnosti«.
Zavezanec za vračilo kmetijskih zemljišč in gozdov denacionalizacijskim upravičencem in za plačilo že omenjene odškodnine je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, vendar niti tam nismo dobili želenega odgovora. Povedali so, da podatkov o vračilu zemljišč ne vodijo ločeno po osebah, zato so nam postregli le z informacijo, da so doslej denacionalizacijskim upravičencem vrnili skupaj 156.746 hektarjev kmetijskih zemljišč in gozdov ter izplačali slabih 13 milijonov evrov odškodnin, od tega nekaj manj kot 1,4 milijona evrov ljubljanski nadškofiji.
Blejski otok
Tudi postopki v zvezi z denacionalizacijo na Blejskem otoku še niso zaključeni. Država je v denacionalizacijskem postopku Cerkvi, ki je otok zahtevala nazaj, vrnila le sakralne objekte na njem, drugih nepremičnin pa ne. Ustavno sodišče je v zvezi z Blejskim otokom razsodilo, da spomenika ali znamenitosti, ki je v družbeni lastnini, ni mogoče odtujiti iz nje. Janševa vlada je tik pred koncem mandata leta 2008 s Cerkvijo sklenila sporazum, s katerim se je Cerkev odpovedala denacionalizacijski zahtevi za vrnitev Blejskega otoka v naravi, v zameno pa je dobila v last preostale tri objekte in 45-letni brezplačni najem vsega otoka. Ministrica za kulturo v Pahorjevi vladi Majda Širca je po državnem pravobranilstvu zahtevala razveljavitev tega sporazuma.
Podpredsednica kranjskega okrožnega sodišča Marjeta Dvornik nam je povedala, da so to pravdno zadevo s soglasjem obeh strank (tožeča stranka je Nadškofija Ljubljana, tožena pa občina Bled) odstopili v mediacijo. »Spor bodo skušali rešiti po mirni poti. Kaj več za zdaj ne moremo sporočiti, saj je postopek mediacije tajen,« dodaja sodnica. Predsednica omenjenega sodišča Janja Roblek je potrdila, da se je se postopek mediacije že začel.
Posest Brdo pri Kranju
Višje sodišče je zavrnilo pritožbo princa Aleksandra Karađorđevića, ki je želel dobiti nazaj del posestva Brdo pri Kranju. Tako je odločitev kranjskega okrožnega tožilstva iz leta 2012, ki princu ni ugodilo, postala pravnomočna. Pod nosom se je obrisal tako za odškodnino kot za del posestva, plačati pa bi moral še sodne stroške. Karađorđevićev odvetnik Peter Kos je sicer zahteval revizijo postopka na višjem sodišču, a je njegovo zahtevo vrhovno sodišče zavrnilo. Kos je zato za Dnevnik napovedal, da se bo v imenu princa Aleksandra pritožil še na ustavno sodišče.
Princ se je ves čas skliceval na evropsko konvencijo o človekovih pravicah in svoboščinah, češ da je bila Karađorđevićem lastnina odvzeta brez kakršnega koli nadomestila. Kranjsko sodišče je oba zahtevka v skupni vrednosti 260.000 evrov zavrnilo z obrazložitvijo, da knez Pavel Karađorđević kupo-prodajnih pogodb za zemljišča na Brdu ni sklenil z državo, ampak s fizičnimi osebami, zato tudi ni upravičen od države terjati odškodnine. Kot je znano, se je leta 2002 princ Aleksander obrnil tudi na evropsko sodišče za človekove pravice v Strassbourgu, a je to leta 2005 njegovo tožbo proti Sloveniji ocenilo za nedopustno. Da bi to sodišče lahko razglasilo zadevo za dopustno, mora vlagatelj dokazati, da je izčrpal vsa razpoložljiva pravna sredstva v državi, proti kateri je uperjena pritožba.
