Vrnimo se k znesku, omenjenemu na začetku. Če smo do centa natančni, gre za 17.415.390,00 evra, kolikor znaša trenutno najvišji sodni zahtevek, vložen izključno za odškodnino zaradi nezmožnosti uporabe gozdov. Ko bo ta zadeva pravnomočno končana, bo upravičenec poleg 17,4 milijona evrov (če mu bo sodišče pritrdilo, da je upravičen do tolikšne vsote) odškodnine dobil še pripadajoče zamudne obresti in bo bogatejši še za skoraj 1,5 milijona evrov na leto oziroma za 1,5 milijona evrov, pomnoženih s številom let, ki so pretekla od takrat, ko je vložil zahtevek za odškodnino. To pa je seveda občutno več, kot znašajo obresti na bančne depozite. In če bi bili ta denacionalizacijski upravičenec vi, bi si res srčno želeli, da se denacionalizacija čim prej konča, ko pa svojega premoženja nikjer drugje ne boste mogli tako izdatno oplemenititi?!
Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je v letu 2015 izplačal odškodnino zaradi nezmožnosti uporabe vrnjenega premoženja več denacionalizacijskim upravičencem. Konkretnih imen oseb, ki so jo prejele, nam niso razkrili, posredovali so le njihove začetnice. Fizična oseba D. T. je tako prejela 146.451,53 evra glavnice in še dobrih 61.000 evrov zamudnih obresti, fizične osebe G. M., L. S. in M. S. pa so si poleg 28.104,36 evra odškodnine dodatno razdelile še dobrih 13.000 evrov zamudnih obresti. Bajne zamudne obresti so očitno eden od razlogov, zakaj se denacionalizacijski postopki vlečejo že 23 let. Niso pa edini.
Čeprav je nerešen le še dober odstotek denacionalizacijskih zadev, ne zna nihče izračunati, kakšne finančne posledice to pomeni za državo, saj so na mizi ostali najtežji primeri. Doslej je za vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov denacionalizacijskim upravičencem in tudi za izplačilo odškodnin skrbel sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, in sicer s prihodki od gospodarjenja z državnimi gozdovi. Te mu bo aktualna vlada odvzela, ker bo gozdove prenesla na novo državno gozdarsko podjetje. Toda podjetje ustanavlja, kot bi na glavo skakala v bazen brez vode. Ne ve niti tega, katere poslovne funkcije bo opravljalo, koliko zaposlenih bo imelo, kje bo našlo ljudi, ki bodo prodajali les iz državnih gozdov, komu ga bodo prodajali...
To podjetje naj bi s prihodki od prodaje državnega lesa polnilo gozdni proračunski sklad, iz katerega naj bi med drugim šel denar tudi za denacionalizacijske zahtevke. Po načrtih vlade naj bi se v gozdnem skladu na leto nabralo okoli 16 milijonov evrov. To pomeni, da njegov enoletni proračun ne bo zadoščal niti za poplačilo glavnice v enem samem, prej omenjenem sodnem zahtevku, ki brez zamudnih obresti znaša 17,4 milijona evrov. A vlada kljub temu na silo spreminja organiziranost gozdarstva, čeprav jo poznavalci svarijo, da bo s tem stanje, tudi z vidika obveznosti države do denacionalizacijskih upravičencev, le še poslabšala.