Čeprav vzdrževalna dela, kot so odstranjevanje naplavin, utrjevanje brežin ali popravljanje nasipov, ne odpravljajo poplavne ogroženosti prebivalstva, gre vendarle za dela, ki rešujejo manjše lokalne probleme in so hkrati praktično edina, ki se izvajajo na slovenskih vodotokih. Obsežnejša gradnja nasipov in zadrževalnikov ali poglabljanje in širjenje strug tečejo zgolj v porečju Savinje in Drave.
Drugod so dolgotrajni postopki umeščanja projektov v prostor in pridobivanja druge dokumentacije zanje povsem zavrli kakršne koli premike, brez dvoma pa so te procese za nekaj let dodatno podaljšale tudi medobčinske razprtije med nevladniki, vodarji in drugimi predstavniki civilne družbe. Prav nič ni pri tem pomagala niti povsem brezbrižna država. Ker do leta 2010 ni niti mignila s prstom, je slovenski živelj prikrajšala za protipoplavne ukrepe v višini 100 milijonov evrov, za katere je bil že rezerviran evropski denar iz finančne perspektive 2007–2013, je pred slabim letom dni ugotovilo računsko sodišče. Slovenski denar za protipoplavno zaščito (iz vodnega sklada) so medtem ugrabile spodnjesavske hidroelektrarne. A celo v Posavju ljudje plavajo, ker se dokončanje hidroelektrarn Brežice in Mokrice ter nanju vezanih protipoplavnih ukrepov odmika.
Ob rekordno nizkih vsotah za vzdrževalna dela okoljska ministrica Irena Majcen zdaj obljublja, da bo za večje investicije že naslednje leto na voljo 110 milijonov evrov iz nove evropske perspektive 2014–2020. S tem denarjem je predvideno krotenje Gradaščice do Ljubljane, Selške Sore v Železnikih in manjkajoča dela na Savinji in Dravi. Toda zadnja lopata po načrtih vlade v nobenem od omenjenih projektov ne bo zasajena pred letom 2018. Zaradi že omenjenih dolgotrajnih postopkov seveda.
Okoljsko ministrstvo samo pa je definiralo 61 kritičnih območij, na katerih bi bilo treba pred visokimi vodami čim prej zaščititi ljudi in njihovo premoženje. Za to bi sicer potrebovali približno 600 milijonov evrov, a bi se vložek povrnil že v štirih letih. Vsakoletna škoda zaradi poplav namreč znaša od 100 do 150 milijonov evrov oziroma še več, saj v resnici z leti narašča, medtem ko so poplave vse pogostejše. Da gre za pametno naložbo, ni treba pogledati daleč. Zgolj do avstrijske Donave, na kateri se je več kot dve milijardi evrov vredna investicija povrnila že po prvih poplavah.
A namesto odločne akcije vlada poplavljencem raje deli nekoristne nasvete, kot so ugotovili novogoriški udeleženci delavnice Kako živeti s poplavami. Da imajo prav, očitno meni tudi vlada, saj niti sama ne upošteva lastnih nasvetov. Med njimi je namreč tudi ta, da se je treba na poplave pripraviti, ko voda še ne grozi.
