»Kar je naredila vlada, je pozen, a pravilen korak,« je včerajšnji sklep vlade Mira Cerarja komentiral celovški odvetnik Franz Serajnik, ki zastopa več kot 120 oškodovancev po katastrofalnih poplavah ob reki Dravi 5. novembra 2012. Vlada je namreč državnemu pravobranilstvu naložila, da avstrijski družbi Verbund, ki upravlja hidroelektrarne na avstrijskem delu Drave, pošlje predhodni odškodninski zahtevek zaradi škode, ki je nastala na državni infrastrukturi po poplavljanju reke Drave. Hkrati je pravobranilstvu naložila, da naj na pristojnem sodišču vloži tožbo zoper Verbund, a časa ni veliko, saj se rok za vložitev izteče 30. oktobra letos.
Po ocenah iz leta 2013 so poplave v Sloveniji povzročile za več kot 373 milijonov evrov premoženjske škode, neposredno prizadetih pa je bilo skoraj 8000 prebivalcev. Že od vsega začetka so številni oškodovanci kazali s prstom na avstrijski Verbund in mu očitali, da je prepozno dvignil zapornice.
Obremenilna hidrološka analiza
Te domneve je potrdila hidrološka analiza slovenskega ministrstva okolje, ki krivdo za enormno povečan pretok reke Drave 5. novembra 2012 pripisuje verigi avstrijskih hidroelektrarn. Te so namreč s tem, ko so prepozno dvignile zapornice, nenadoma povečale pretok reke za 700 kubičnih metrov na sekundo. Zaradi tega se je pretok povišal za kar četrtino in dosegel uničujočih 2670 kubičnih metrov na sekundo.
Opogumljenih s to strokovno oceno je več oškodovancev pooblastilo odvetnika Franza Serajnika in Rudija Vouka. Serajnik pravi, da so v minulih treh letih z Verbundom skušali doseči izvensodno poravnavo. A avstrijski hidroelektrarnarji trmasto vztrajajo pri izgovoru, da za poplave ne morejo biti odgovorni in zato ne bodo plačali niti evra. Ker v začetku novembra poteče triletni zastaralni rok, čakanje na izvensodni dogovor ni več smiselno. Slediti bo morala vložitev odškodninskih tožb na pristojno avstrijsko sodišče, skupni odškodninski zahtevek pa bo znašal več milijonov evrov. »Verbund, ki se je ves ta čas sprenevedal in se ni bil pripravljen pogovarjati, se bo zdaj moral soočiti z dejstvi,« je prepričan Serajnik.
Sodni postopek bo dolgotrajen, kar nakazuje tudi odškodninska tožba obmejne občine Labot (Lavamünd), ki od Verbunda terja 622.000 evrov odškodnine zaradi posledic prevelikega pretoka Drave. Vsebinska razprava v tej pravdi se sploh še ni začela, saj toženec že dalj časa uspešno postavlja pod vprašaj pristojnost deželnega sodišča v Celovcu. Po njihovem mnenju bi namreč moral postopek potekati pred pristojnim upravnim organom.
Ključno bo mnenje nemškega izvedenca
Državno tožilstvo v Celovcu že tretje leto preiskuje morebitno kazensko odgovornost Verbunda in treh zaposlenih v podjetju. »Preiskava zaradi suma povzročitve splošne nevarnosti zaradi malomarnosti še poteka,« nam je včeraj sporočil državni tožilec Markus Kitz. Za obravnavano kaznivo dejanje je zagrožena kazen do treh let zapora. Po tožilčevih besedah je postopek zelo zahteven in zapleten, za strokovne odgovore na vsa ključna vprašanja so zato pooblastili izvedenca, nemškega univerzitetnega profesorja. Šele na podlagi njegovega izvedenskega mnenja se bo tožilec odločil, ali bo vložil obtožbo ali bo zadevo ustavil.
V Verbundu vseskozi vztrajajo pri trditvi, da za katastrofalne poplave ne morejo biti ne kazensko ne odškodninsko odgovorni, ker nihče ni mogel predvideti tako obilnih padavin. Po njihovi oceni so postopali v skladu z veljavnimi smernicami in se pri tem sklicujejo na mnenje avstrijskega ministrstva za okolje, ki trdi, da je Verbund s svojim ravnanjem učinkovito preprečil poplave na avstrijskem toku reke Drave. Drugačna pa je končna ocena revizijskega poročila, ki ga je naročila dežela Koroška. Iz njega izhaja, da je Verbund delno odgovoren za poplave, ker bi lahko v tedanjih razmerah postopal smotrnejše.
