Študija, ki so jo izvedli raziskovalci iz belgijske univerzitetne bolnišnice Leuven, je pod drobnogled vzela otroke, katerih matere so bile med nosečnostjo deležne kemoterapije oziroma drugih oblik zdravljenja raka. Matere 129 preučevanih otrok, starih od enega do treh let, so v večini bolehale za limfomom in levkemijo, zdravljenje pa so jim ukinili le v prvih štirinajstih tednih nosečnosti, ko je tveganje največje.
Izsledki raziskave, pred kratkim objavljene v znanstveni reviji New England Journal of Medicine, so pokazali, da so mentalni procesi in srčne funkcije preučevanih otrok v primerjavi z otroki zdravih mater popolnoma normalni. »Naši rezultati so pokazali, da je strah pred morebitnimi negativnimi učinki kemoterapije na nerojenega otroka odveč, da diagnoza z rakom ni več razlog za prekinitev nosečnosti ter da nosečnost ni več razlog za odlašanje zdravljenja raka,« je za Reuters povedal Frederic Amant, vodja raziskave in ginekološki onkolog v belgijski univerzitetni bolnišnici Leuven. Vodja raziskave je dodal, so izsledki do neke mere presenetljivi, ker da je sicer »zdravljenje raka precej toksično«.
Kljub temu pa je Amant opozoril na nekatere omejitve njihove študije, ki ni vključila vseh vrst kemoterapije, zato ne moremo z gotovostjo trditi, da so vse kemoterapije za zarodke popolnoma varne.«
Ameriško društvo rakavih bolnikov je opozorilo: »Če ženski diagnosticirajo raka na dojki v zgodnjih fazah nosečnosti in potrebuje kemoterapijo, jo bodo najverjetneje pozvali k splavu, saj bi lahko odlašanje zdravljenja močno škodilo ženski.«
Pri raziskovanju so belgijski znanstveniki še ugotovili, da se je 61 odstotkov otrok, katerih matere so bile med nosečnostjo izpostavljene zdravljenju raka, rodilo prezgodaj. ep
