Podatki raziskave SLOFit (nacionalni sistem za spremljanje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine) kažejo, da se je v Sloveniji zadnja tri desetletja izjemno povečala prirast deleža čezmerno hranjenih in debelih otrok in mladostnikov med 6. in 19. letom starosti. Ker pa se je prirast leta 2010 vendarle nekoliko zaustavila, najprej pri fantih in leto kasneje še pri dekletih, strokovnjake kljub temu navdaja zmerni optimizem. Še zlasti, ker iste trende zaznavajo tudi pri predšolskih otrocih, pojasnjujejo strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje mag. Matej Gregorič, mag. Branka Đukič in Rok Poličnik, ki so vpeti tudi v projekt Šolski lonec.
Gre za projekt, ki je v prizadevanjih za krepitev zdravja in pridobitev bolj zdravih prehranjevalnih navad otrok in mladostnikov povezal zdravstveno in šolsko stroko in temelji na smernicah zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah in zakonu o šolski prehrani, a oboje prepleta z najsodobnejšimi strokovno in znanstveno utemeljenimi informacijami o prehrani, živilih in vplivu telesne dejavnosti. V sodelovanju s strokovnjaki Inštituta Jožefa Stefana so konec lanskega leta postavili tudi spletno stran (solskilonec.si), ki so jo po njihovi oceni uporabniki takoj zelo dobro sprejeli. Namenjena je predvsem strokovnjakom iz vzgojno-izobraževalnih zavodov, ki so odgovorni za načrtovanje in pripravo uravnoteženih vrtčevskih in šolskih obrokov. Ta naj bi namreč olajšala vključevanje smernic zdravega prehranjevanja v pripravo dnevnih jedilnikov.
Pretežki zlasti fantje
Spletni portal zapolnjuje tudi vse bolj perečo vrzel dodatnega strokovnega usposabljanja o prehrani otrok in mladostnikov, za kar kronično zmanjkuje sredstev; na forumu za strokovnjake pa bodo lahko tudi ti izmenjevali strokovne izkušnje in primere dobrih praks.
Podrobnejše analize podatkov kažejo, da je v desetletju 1991–2011 narasel delež čezmerno težkih fantov v povprečju s 13,3 na 19,9 odstotka, deklet pa z 12 na 17,2 odstotka; delež debelih fantov je v istem obdobju narasel z 2,7 na 7,5 odstotka in deklet z 2,1 na 5,5 odstotka, neustrezna prehranjenost otrok pa se je odrazila tudi na njihovi gibalni učinkovitosti, zlasti pri fantih.
Lokalno pridelano bolj zdravo
Pri vzgoji za zdravo življenje in pridobitev zdravih prehranjevalnih navad ni pomembno le koliko, ampak tudi kaj in kako damo na pladenj. Kot ugotavljajo strokovnjaki, se v šolah in vrtcih vodje in organizatorji prehrane vse bolj zavedajo prednosti vključevanja lokalno pridelane hrane. Ti pridelki in izdelki so bolj sveži, dozoreli, imajo višjo hranilno vrednost in manj živilskih aditivov, hkrati pa prinašajo manjše onesnaževanje okolja in podpirajo domače kmetijstvo. Zlasti v večjih vrtcih in šolah so zaposleni že uspešno zgradili trajnostni odnos z lokalnimi pridelovalci, ponekod pa se še ne.
Na to opozarjajo izsledki strokovnega spremljanja šolske prehrane s svetovanjem, ki ga je Nacionalni inštitut za javno zdravje lani izvedel v 94 vzgojno-izobraževalnih zavodih. Več pomanjkljivosti v mesečni analizi sestave jedilnikov so zaznali zlasti v šolah in manj v vrtcih. Izkazalo se je, da v jedilnike povsod dobro vključujejo sadje in zelenjavo, slabše pa polnozrnate izdelke. V dopoldanske malice se premalo vključuje tudi mlečne izdelke; meso in mesni izdelki z vidno strukturo so bili vključeni le v petino kosil in manj kot četrtino malic, čeprav bi morali biti vključeni v 40 odstotkov obrokov, še slabše se je odrezalo vključevanje rib. Pomanjkljivo je tudi vključevanje vode in nesladkanih napitkov, največja odstopanja pa spremljajo prepogosto vključevanje odsvetovanih živil (z višjo vsebnostjo sladkorja, maščob, soli in aditivov).
Pri načrtovanju šolske prehrane in v procesu vzgoje zdravih prehranskih navad morajo biti vključeni tudi otroci, a seveda zelo premišljeno, opozarjajo strokovnjaki in razložijo, da je vzgojno, da otroku ponudimo možnost izbire, vendar izbiro znotraj spektra priporočenih živil, saj bi se brez pomoči odraslih otroci največkrat odločali za hrano na podlagi dobrega okusa, videza, barve in vonja. Hrana je namreč v otrokovem doživljanju, čutnem in čustvenem svetu povezana s prvimi zadovoljujočimi občutji. Zato mu vsaka nezdrava izbira ostane v podzavesti kot prispodoba ugodja, zadoščenosti in tolažbe. Na razvoj nezdravih prehranskih navad pa kasneje vpliva tudi vrsta dejavnikov, na primer pritiski trženja prehranske industrije, medijev, vrstniške skupine ter (ne)dostopnost do zdrave izbire oz. ponudbe.
Veliko otrok je izbirčnih
Med odpadki hrane, ki je otroci ne pojedo, se najpogosteje znajdejo zelenjava in zelenjavne jedi, sledijo juhe, kruh, meso in mesne jedi, mlečni izdelki, različni namazi, polnozrnati izdelki itd. Ker ostankom hrane najpogosteje botruje izbirčnost, v šolah izvajajo različne aktivnosti, ki bi to preprečile. Med drugim poskušajo odpadke zmanjšati s prilagajanjem porcij potrebam posameznega otroka, z nagradami za razred, ki ustvari čim manj ostankov hrane ipd. Da bi čim bolj prepoznali želje otrok in jih uskladili s smernicami zdrave prehrane, v šolah pogosto izvajajo tudi ankete med otroci. Zaradi slabšanja ekonomske situacije ponekod preostanek nezaužitih živil, ki so neoporečna, ponudijo otrokom tudi v odmorih, po pouku pa tudi njihovim svojcem. Po podatkih strokovnega spremljanja kar 38 odstotkov vrtcev in šol beleži v zadnjih letih padajoč trend odpadkov hrane, naraščajoči trend pa le pet odstotkov.
