Tartufosledci in na splošno jedci tartufov z letošnjo jesenjo še niso najzadovoljnejši. V Istri, kjer nabirajo ali bolje kopljejo bele tartufe, se posel ni povsem odprl. Drugače rečeno – tartufov še ni, vsaj tako veliko ne, kot bi pričakovali.

Cene gredo v nebo

Letos, ko je gomoljev še malo, so cene zasoljene. Eden najpomembnejših slovenskih kupcev in kakopak prodajalcev Vinko Šavle pravi, da je cena za Tuber magnatum pico, kot je latinsko ime za beli tartuf, ta konec tedna od dva tisoč do tri tisoč evrov. Za kilogram, seveda. »Malo jih je, sezona očitno zamuja in upam si trditi, da je to tudi zaradi tega, ker se je vreme spremenilo in se letni časi ne začnejo več tako kot pred leti,« je prepričan Šavle, ki sicer meni, da se lahko še marsikaj spremeni, saj so cene tartufov vezane na borze. Mnogo bo sicer odvisno od sejma, ki poteka v Albi v Piemontu, a vse kaže, da lanskih cen, ko je bilo mogoče kilogram dobiti za od 700 do 1500 evrov, ne bomo videli, pa naj gre za slovenski, hrvaški ali italijanski trg. Nekaj podatkov za tiste, ki potujete in jeseni ne morete brez belih tartufov. V istrskem San Roccu je prestižni meni z belimi tartufi, kakšnih šest jedi bodo postregli, okoli 80 evrov. Na naši strani, na Belvedurju, v tamkajšnji gostilni so testenine s tartufi 15 evrov, v Piemontu, v razkošnem hotelu Villa Crespi, pa je večerja z enajstimi jedmi, na katere naribajo skupno 10 gramov belega tartufa na osebo, po 270 evrov. In še podatek za tiste, ki ste namenjeni na Dunaj: lani je restavracija Fabios na Grabnu prodajala kilogram belih tartufov po 12.000 evrov.

Od belih do črnih tartufov

A da ne bo pomote, pri teh cenah govorimo o belih tartufih, ki nimajo samo močnega samosvojega vonja in prestižnega okusa, ampak pravijo, da imajo tudi dokazane afrodizijske učinke. Čeprav drugače kot s primeri ali bolje z urbanimi legendami o zelo starih moških ali ženskah, ki so zaradi uživanja belih tartufov našli nekaj deset let mlajše partnerje, tega ne moremo dokazati. Lahko pa ločimo bolj ali manj različne tartufe med seboj. Kot rečeno, najprestižnejši je beli jesenski tartuf piko, ki ga je mogoče dobiti v prihajajočih mesecih. Ne gre pa pozabiti na žlahtnega črnega perigordskega, ki ga izkopljejo decembra, januarja in februarja. Ima močan vonj in je edini, ki se ga lahko termično obdela. Cenijo ga na okoli 1000 evrov za kilogram in ima izredno močan vonj. Marca se pojavi bianchetto, ki ni tako drag. Poletni črni tartuf je na vrsti od konca aprila do konca avgusta. Tega je največ in je najcenejši. Le nekaj dražji je črni jesenski, ki ga dobimo od zadnje polovice septembra do novembra. Najboljših, torej belih tartufov v Sloveniji naberemo kake pol tone na leto, kar je kakih 20 odstotkov tega, kar naberejo v Istri Hrvati.

V Piemont ali Istro

Konec tega tedna obetajo enega od vrhuncev prireditev v Albi v Piemontu, ki sicer trajajo ves mesec. Italijansko mesto, ki sicer velja za eno svetovnih središč tartufarstva, organizira vse, kar si izmislite, od srednjeveških iger do pokušin, od cenitve gomoljev do srečevanja tartufov z vini in posameznimi hranami. Pokušine in različne tržnice so vsak dan, osnovna dneva pa sta, če se odpravite tako daleč (šest ur vožnje), sobota in nedelja. Tudi bližje v slovenski in hrvaški Istri bo nekaj podobnih prireditev. Na Belveduru, eni najslikovitejših vasic v našem delu Istre, so se združili Sandi Tripar, lastnik tamkajšnjega gostišča, in največji slovenski tartufar Vinko Šavle, ki bosta ob pomoči mesnin Zorka Vergana že šeste dneve belega tartufa organizirala ob dveh koncih tedna, 17. in 18. oktobra ter 24. in 25. oktobra. Poudarek naj bi bil na povezavi mesa z žara in belih tartufov.