Zaščita slovenskih prebivalcev in njihovega premoženja v Sloveniji danes, kot kaže, ni bistveno višja kot ob zadnjih poplavah pred slabim letom. Vlada se je sicer takrat s posebnim akcijskim načrtom lotila najbolj nujnih interventnih in sanacijskih del in jih na 185 od skupno 187 območij tudi končala. Toda to niso bile nove investicije v povečevanje protipoplavne zaščite, ampak le odpravljanje razdejanj preteklih ujm in nujna vzdrževalna dela, ki so bila izpuščena v dolgih letih zanemarjanja vodotokov. In celo sredi teh del se je vlada upehala. Slabih 12 milijonov evrov za nujna sanacijska dela je še napraskala, zataknilo pa se je pri 25 milijonih evrov, ki bi jih po lastnih načrtih v letošnjem letu morala zagotoviti za redna vzdrževalna dela. Koncesionarji bodo tako dobili le slabo polovico denarja.
»Če bi imeli zdaj takšne padavine kot lani, bi ravno tako plavali. Večjih projektov razen v Celju in Mariboru ni bilo,« pravi hidrolog dr. Rok Fazarinc in s tem kot svetli izjemi izpostavlja projekta zagotavljanja poplavne varnosti v porečju Savinje in Drave, ki ju država pelje s pomočjo evropskega denarja. Predsednica Društva vodarjev Slovenije dr. Lidija Globevnik pa vendarle ni tako črnogleda. Tudi z akcijskim načrtom je vlada po njenih besedah poskrbela za povečanje pretočnosti strug in rešitev lokalno najbolj kritičnih primerov.
Ljubljana bi lahko bila spet pod vodo
Toda v Ljubljani bi bile danes posledice poplav praktično enako katastrofalne kot leta 2010. V petih letih namreč država in v manjši meri občina nista izvedli nobenega celovitega ukrepa, ki bi pred vodo obvaroval najbolj problematična območja Vrhovcev, Viča, Kosovega polja in Dolgega mosta. Ta del mesta bi zavarovali posegi, predvideni v državnem prostorskem načrtu za zagotovitev poplavne varnosti jugozahodnega dela Ljubljane in naselij v občini Dobrova - Polhov Gradec, ki ga je vlada šele po dolgih šestih letih od prve javne razgrnitve potrdila avgusta 2013. Nato sta morali miniti še dve leti, da so na okoljskem ministrstvu letos poleti podpisali pogodbo s podjetjem Izvo-r, ki bo izdelalo projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja. A le za protipoplavne ukrepe na območju Ljubljane, medtem ko projektne dokumentacije za izvedbo verjetno še bolj pomembnih ukrepov v občini Dobrova - Polhov Gradec na ministrstvu še niso naročili.
Ukrepi v Posavju vezani na hidroelektrarne
Med tistimi, ki ob napovedih močnejših padavin z največjo zaskrbljenostjo gledajo v nebo, so tudi prebivalci Velikih Malenc, Krške vasi, Loč, Mihalovca in Rigonc, ki veljajo za pet najbolj ogroženih posavskih vasi. Vaščani prvih dveh, kot se je pred dnevi izrazil predstavnik krškovaške civilne pobude Janez Ivšič, po doslej najhujših poplavah septembra 2010 še danes živijo v vonju po vlagi in se srečujejo z razraščanjem škodljive zidne gobe. V strahu so tudi v Kostanjevici na Krki, kjer so po tem letu še nekajkrat plavali. Člani civilne pobude iz Krške vasi zadnjih pet let budno spremljajo predlagane ukrepe za rešitev naselij ob spodnjem toku Krke. Načrt zaščite so po usklajevanjih med javno obravnavo in po njej sprejeli kot primeren, toda skrbi jih nenehno odmikanje izvedbe, vezane na gradnjo hidroelektrarne Brežice, kjer država ne upošteva prvotno določenih rokov gradnje. Na proteste se zaradi zapletov pri gradnji hidroelektrarne Mokrice pripravljajo tudi v že omenjenih vaseh ob Savi in Sotli.
Tudi v Železnikih še brez rešitev
V Železnikih je pred osmimi leti vodna ujma terjala tri življenja. Vlada je kljub temu za izdelavo državnega prostorskega načrta za poplavno zaščito potrebovala pet let in pol, lani, ko je bilo vse pripravljeno za izdelavo projektov, pa je zmanjkalo denarja. Šele julija letos je okoljsko ministrstvo objavilo razpis za izdelavo projekta za komaj prvo fazo poplavne zaščite. Projekt bo izdelan jeseni prihodnje leto, a gradnje še nekaj časa ne bo.
Če bi lani ob povodnji v sosednji Poljanski dolini le malo drugače zapihal veter, bi bili Železniki spet pod vodo. Oktobrske poplave so na Loškem sicer naredile za več kot 30 milijonov evrov škode. In leto po tem? »Veliko je bilo narejenega v najbolj uničenih dolinah in grapah, Arso je s svojimi koncesionarji poskrbel za nekaj zadrževalnikov in menim, da ob enaki količini dežja letos ne bi bilo tako hudo. Še veliko pa je treba postoriti in srčno upam, da bo država našla denar. Konkretno – treba je še dokončati zaščito Hotovljske grape, ki je bila lani tudi najbolj uničena,« poudarja župan občine Gorenja vas - Poljane Milan Čadež.
Savinjska redka svetla izjema
Tudi na Savinjskem je treba postoriti še veliko, a regija na področju protipoplavne zaščite velja za svetlo izjemo v državi. Na Hudinji, v Škofji vasi, Arclinu, Vojniku in na območju vzhodne Ložnice v Celju ta trenutek intenzivno potekajo še zadnja gradbena dela, s katerimi bo dolgoročno zagotovljena večja poplavna varnost v porečju Savinje. Na nekaterih drugih odsekih so dela v zaključni fazi in odpravljajo le še pomanjkljivosti, ki so jih ugotovili pri tehničnih pregledih. Strugo Savinje in Lučnice so uredili v Lučah, medtem ko so v Celju in Vojniku podaljšali in povišali obstoječe visokovodne nasipe in zidove ob Savinji ter njenih pritokih. Prav tako so sanirali in avtomatizirali obratovanje pregrade Šmartinskega jezera, uredili strugo Savinje v Marijagraškem ovinku v občini Laško ter uredili izlivni del Lahomnice.
Še vedno pa ni suhih zadrževalnikov v Savinjski dolini, saj je njihovo umeščanje v prostor povsem zastalo. »Nerazumljivo je, da se od leta 2012 ni zgodilo nič in da se o tem država odloča tako dolgo. Šele ti zadrževalniki bi namreč Celje in Laško dolgoročno obvarovali pred poplavami,« opozarja žalski župan Janko Kos.
Prihodnost vendarle bolj svetla
V naslednjih letih sicer velikim investicijskim projektom za zaščito poplavno najbolj ogroženih območij v državi vendarle kaže nekoliko bolje. V novi finančni perspektivi 2014–2020 je za prilagajanje na podnebne spremembe predvidenih 83 milijonov evrov evropskega denarja, med možnimi prejemniki teh sredstev pa so tudi projekti protipoplavne ureditve porečja Gradaščice do Ljubljane in Selške Sore do Dolenje vasi ter izvedba manjkajočih protipoplavnih ukrepov na porečjih Savinje in Drave.
Bolj skrbi, da namerava vlada že v naslednjem letu spet drastično oklestiti sredstva za urejanje vodotokov, saj temu namenja zgolj 6,6 milijona evrov, od tega 1,5 milijona evrov za redna vzdrževalna dela.
