Celjanom sta delo prinesli nižja cena delovne sile in boljša kadrovska usposobljenost. Vsaj tako kaže točkovanje, ki so ga po prejetju ponudb pripravili na ministrstvu za okolje in prostor. Predsednik uprave Vektona Ivan Bednjički je za Primorske novice priznal, da družba res nima izkušenj z upravljanjem vodotokov, zato so pomoč poiskali pri uveljavljenem tujem podjetju. Poudarja pa, da bodo fizično na vodotokih delali delavci iz Primorske. Na vprašanje, kako bodo v delo vključeni hrvaški projektanti, pa odgovarja le, da bo vse potekalo skladno z razpisom.
Soča zahteva dobro poznavanje
V Hidrotehniku, kjer so izgubili pomemben posel, pa so prepričani, da gre za nezakonito izbiro. Še pred dokončno odločitvijo so namreč ministrstvo za okolje opozorili, da ima njihov konkurent že tri mesece blokirane račune, da je davčni dolžnik in da bo imela njihova izbira konzorcija s hrvaškimi sodelavci izrazito negativne javnomnenjske posledice. Po vnovičnem, zanje neugodnem izboru bodo še ta teden podali predlog za revizijo. »Prepričani smo, da novi koncesionar ne izpolnjuje razpisnih pogojev, poleg tega je vprašanje, ali je glede na dostopne podatke o poslovanju sposoben posel opraviti,« pravi Klemen Zajc, direktor Hidrotehnika. Opozarja, da ima povodje Soče skupaj z vsemi pritoki in hudourniki 400 kilometrov vodotokov. Da je za delo potrebno dobro poznavanje terena, da neurja terjajo hitro odzivnost in dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. Sprašuje se, kako bo to uspelo z ljudmi iz Zagreba.
Na ministrstvu za okolje in prostor pa so včeraj pojasnili, da kandidata ne morejo iz postopka izločiti samo zaradi blokiranih računov, to bi lahko storili le v primeru stečaja, likvidacije ali prisilne poravnave. Bodo pa pred podpisom pogodbe o dodelitvi koncesije ponudnika še enkrat pozvali, naj jim ponovno predloži dokumentacijo z dokazili o usposobljenosti za izvajanje javne službe, med drugim tudi dokazila o kadrih, solventnosti, plačilu davkov in podobno.
Boj za tekoči denar
Boj za Sočo ima seveda logično razlago: koncesija pomeni pomemben kos pogače. V Hidrotehniku, kjer so za povodje Soče skrbeli zadnje desetletje, so po podatkih Supervizorja samo z ministrstvom za okolje od leta 2003 ustvarili več kot 40 milijonov evrov prihodkov. Trenutno za redno vzdrževanje povodja prejmejo nekaj manj kot milijon evrov na leto. Za prihodnja štiri leta, za kolikor podeljujejo koncesijo, država povodju Soče namenja 4,8 milijona evrov. Poleg je treba prišteti še sredstva za izredna dela, denimo sanacije po poplavah. V novi finančni perspektivi do leta 2020 pa je za izgradnjo investicijskih projektov zagotavljanja protipoplavne varnosti namenjenih kar 83,1 milijona evrov sredstev Evropske unije.
