Eden od razlogov za optimizem med vlagatelji, ki iščejo priložnosti na trgih v tujini, je tudi ameriška centralna banka Fed. Zaradi relativno slabih makroekonomskih podatkov dveh svetovnih gospodarstev in večje volatilnosti na svetovnih borzah se za zdaj izogiba odločitvi o dvigu obrestne mere. Člane odbora namreč skrbijo predvsem upočasnjevanje kitajske in svetovne gospodarske rasti, močan dolar in šibka inflacija. Na ta račun bo kitajska komunistična partija še ta mesec pripravila načrt za obujanje drugega največjega svetovnega gospodarstva v prihodnjih petih letih (tako imenovana nova petletka). Osredotočili naj bi se predvsem na strukturne reforme in zmanjševanje državnega nadzora nad gospodarstvom.

V zadnjem trimesečju se na Ljubljanski borzi odvijajo skoraj vzporedno kar štirje prevzemi. Zaključuje se prevzem delnic Alpetourja s strani Arriva po ceni 55 evrov. Objavljena je bila namera za prevzem Žita in Tekstine, čaka se še na namero prevzema Pivovarne Laško, za katero je prevzemnik Heineken končno pridobil še zadnje soglasje varuha konkurence.

Iz tega naslova se bo sprostilo kar nekaj prostih denarnih sredstev, saj mali delničarji nimajo prav veliko manevrskega prostora v dotičnih prevzemih.

Vprašanje je, koliko tega denarja se bo dejansko vrnilo na slovenski kapitalski trg. Težko je namreč pričakovati močnejšo rast tečajev na Ljubljanski borzi, saj se pogoji za investiranje ne izboljšujejo. Podjetja poslujejo solidno, a morebitno dodatno vmešavanje države v poslovanje podjetij je nikoli zaprto poglavje slovenskega kapitalskega trga. Kljub privatizaciji je še vedno velika večina naložb strateška, kar pomeni omejeno zanimanje tujih vlagateljev za te naložbe ter manjšo likvidnost. Iz preteklih izkušenj pa vemo, da samo domači vlagatelji niso dovolj za poživitev kapitalskega trga. Potrebujemo tuji kapital, tuje znanje in boljše korporativno upravljanje, kar lahko spet prispevajo samo tuji investitorji.

Priložnost lahko predstavlja delnica Krke zaradi izpostavljenosti ruskemu trgu, kjer rekordno nizke cene energentov močno negativno vplivajo tako na lokalno potrošnjo kot vrednost rublja in so razmere na trgu močno zaostrene. Če se razmere izboljšajo oziroma obrnejo (EU ne podaljša sankcij), potem se to lahko močno pozitivno pozna na dobičku Krke.

Drugo priložnost pa lahko predstavlja delnica Petrola. Dvig marž oziroma sprostitev trga bo dolgoročno pozitivno vplivala na dobiček, a treba bo opozoriti tudi na negativne plati uvedbe »bencinskega centa«. Omejijo lahko možnost dviga marž oziroma celo negativno vplivajo na prodajne količine, saj pri poslovnih uporabnikih (predvsem transportna podjetja) vsak dodatni cent pri ceni negativno vpliva na poslovanje in take kupce lahko prežene v sosednje države.