Po vseh načrtih občine Jesenice bi morala jeseniška tržnica ta mesec zaživeti na novo – obratovala bi tudi med tednom, ne le ob sobotah, poleg stojnic bi obiskovalci lahko nakupovali tudi v trgovinah, se okrepčali v gostinskem lokalu... A je še vedno vse po starem – ob sobotah so obiskovalcem na voljo le stojnice, na katerih svoje pridelke prodaja od 30 do 40 ponudnikov. Občina namreč ni podelila aprila razpisane koncesije in tržnico še naprej upravlja sama. Edini ponudnik, ki ga je občina tudi izbrala, je bila kooperativa Alpe Adria. Vendar pa pred podpisom pogodbe ni zagotovila 5000 evrov vredne bančne garancije, s katero naj bi dokazovala, da namerava pogodbene obveznosti res izpolniti. Občina je zato postopek zaključila, novega razpisa pa trenutno ne načrtuje.
Občinski veljaki na tržnici
Ali večinoma zaprta tržnica bolj moti njene obiskovalce ali občino, je težko reči. Medtem ko mnogi obiskovalci trdijo, da je več kot enkrat tedensko ne bi utegnili obiskati, so na občini prepričani, da ima tržnica velik neizkoriščen potencial. O njem so se vodilni z jeseniške občine, vključno z županom, podžupanom in občinskimi svetniki, minulo soboto pogovarjali z obiskovalci tržnice. »Ugotovili smo predvsem, da tržnica je obiskana, da dobro deluje v trenutnem obsegu ter zadovoljuje želje in potrebe občanov. Objekt sam pa je bil že v osnovi predimenzioniran, preveč ambiciozno zastavljen in predrag za to dejavnost,« so sobotne vtise povzeli svetniki skupine Za boljše Jesenice.
»Rešitve bomo zato iskali v dveh smereh. Z akcijami ozaveščanja in dogodki bi radi še povečali apetit Jeseničanov za lokalno, ekološko pridelano, domačo hrano, hkrati pa bomo iskali rešitve in alternativno ponudbo ter dejavnost za sam objekt, predvsem med tednom,« so še dodali svetniki.
Čakajoč rešitelja
Ker gre za perečo problematiko, jo bodo svetniki uvrstili med točke dnevnega reda ene od prihodnjih sej. Še vedno namreč upajo, da se bo našel kdo, ki bi v tržnici uvidel njen potencial, pravi predstavnica za odnose z javnostjo občine Ines Dvoršak. Radi bi, da bi tržnica postala regijski oskrbni center z lokalno pridelano in predelano hrano in da bi postala tudi njen glavni promotor. »Kljub številnim trgovskim središčem, ki ponujajo sadje in zelenjavo, se ljudje vedno bolj vračamo h kvalitetni, lokalno pridelani hrani, zato je tržnična ponudba v lokalnem okolju velika prednost. Poleg tega je to kraj srečevanja in druženja ljudi, zato vidimo potencial jeseniške tržnice tudi pri pripravi različnih prireditev, na primer predstavitvi umetnikov, rokodelcev, otroških prireditev, bazarjev, glasbenih nastopov, kar objekt in njegova okolica tudi omogočata.«
Možnosti za razvoj tržnice so neomejene, meni tudi Gregor Buden, lastnik trgovine z lokalno pridelano hrano v Radovljici, ki naj bi jeseniško tržnico vodil v okviru kooperative. A če bodo želeli na občini najti koncesionarja, mu bodo morali med drugim ponuditi podporo, ne pa od njega zgolj zahtevati 5000 evrov garancije. Še tako jasno in prepričljivo vizijo razvoja je namreč težko uresničiti brez zagotovljene podpore in sodelovanja vseh členov v verigi oskrbe s hrano, ki pa bi jo lahko pomagali zagotoviti lokalni strokovnjaki različnih področij, ki so zaposleni na občini, na regionalni razvojni agenciji Ragor...
Jeseniška tržnica je bila sicer nekaj časa po odprtju pred dobrima dvema letoma odprta tudi med tednom, a so ponudniki tarnali nad slabim obiskom ob delovnikih. Že takrat je vse več Jeseničanov začelo dvomiti o upravičenosti naložbe. Ureditev celotnega območja, na katerem je tržnica, je stala skoraj pet milijonov evrov. Ne glede na to pa gre občini pri upravljanju tržnice po besedah Dvoršakove dobro – prihodki od sobotne stojnične prodaje uspešno pokrivajo vse obratovalne in materialne stroške.
