Skoraj vse svetovne lestvice La Boquerio postavljajo na prvo mesto, le ponekod je višje tržnica St. Lawrence v Torontu. Mercat de Sant Josep de la Boqueria je tržnica na najpomembnejši turistični ulici Barcelone – La Rambla. La Boqueria pomeni skoraj toliko kot lokalno globalni nogometni klub in ravno toliko, kot pomeni moderna katalonska kulinarika v svetu. Konec koncev ima tržnica pol ducata vrhunskih restavracij in za vsak slučaj, če se hočete česa naučiti, tudi svojo kuharsko šolo. Mimogrede, zgodovinski zapisi tržnico na tem mestu omenjajo že davnega leta 1217, skozi osemsto let so tržnico povečevali, ji dodajali različne dejavnosti in jo mnogokrat preimenovali, leta 1840 so jo tudi pokrili. La Boqueria ponuja na tisočih stojnicah vse od svežih morskih sadežev in zelenjave do klasičnih živil in katalonskih specialitet. Tržnica ima ob vsem tem še svoj karneval in vodene oglede za radovedne turiste.
London ima na različnih lestvicah, ki smo jih našli, kar tri tržnice, a zdi se, da je najbolj zanimiva najstarejša Borough Market, ki jo pisni viri omenjajo že v trinajstem stoletju, a naj bi bila še veliko starejša (leto 1014). Tržnica ima svoje mesto v Southwarku, v osrednjem delu Londona. Prodaja teče na drobno in na debelo, med kupci pa so bojda tudi najboljši londonski kuharji. Prodajajo sveže sadje in zelenjavo, ribe in morske sadeže, meso, perutnino, divjačino, klobase, sir, olive, tartufe, začimbe, omake, pekarske in slaščičarske izdelke.
Na osrednjem trgu v Helsinkih je ena najbolj znanih tržnic in hkrati turističnih znamenitosti v mestu. Od pomladi do jeseni so na trgu prodajalci sveže finske hrane in spominkov, pa tudi nekaj kavarnic je, ki prodajajo pecivo z mesom. Na trgu imajo vsak prvi petek v maju predstavitev starih ameriških avtomobilov, čeprav ni jasno, od kod jim ta tradicija. Imajo pa tudi nadležne galebe, ki znajo krasti jedi iz rok presenečenih turistov. Posebnosti: los, jelenova in medvedova salama, losos, čokolada s slano likviricijo…
Zapisano je, da gre na bulevarju Raspail za eno najsimpatičnejših, hkrati pa tudi eno najdražjih tržnic v Parizu. Ustanovljena je bila leta 1920, v zadnjih letih pa velja, da lahko na tej tržnici srečate najbogatejše oziroma najslavnejše Francoze, ki kupujejo prestižno lokalno organsko hrano ali pa ravno malicajo kak poseben sendvič z najboljšo uvoženo eksotično hrano. Nedelja je na tržnici poseben dan za organsko hrano, in čeprav je v pogonu zgolj kakih štirideset stojnic, je zanimanje za hrano nepopisno.
Tržnica, ki je najbliže slovenskemu okusu, leži v centru Dunaja in se vije kak kilometer in pol ob mestni reki. Pravijo, da je Naschmarkt na svojem mestu že od šestnajstega stoletja, ko so prodajali različno blago, ki je prišlo po Donavi. V sodobnih časih je mogoče dobiti vse od svežega sadja in zelenjave z vsega sveta do eksotičnih začimb in avstrijskih posebnosti. A ker je Dunaj odprt, je najti na tržnici tudi veliko restavracij, kjer prodajajo suši, kebab… Od leta 1977 imajo vsako soboto tudi bolšji trg.
Na Izraelskem parku v danskem glavnem mestu so leta 2011 pokrili dve veliki stavbi in s tem odprli trenutno najpomembnejšo tržnico v državi. Tržnica je nova in moderna, kot je nova in moderna skandinavska kuhinja, katere prvi človek je Rene Redzepi iz restavracije Noma, najboljši kuhar na svetu. A kljub temu, da je tržnica tipično skandinavska, je založena globalno: danska govedina, sir, med, sol iz Mrtvega morja, italijansko olivno olje, sendviči s francoskim račjim konfitom. Obiskovalci so poslovneži, rokerji, hipiji in turisti.
Ime tržnice na Siciliji izvira iz besede bucceria oziroma iz francoske boucherie, kar pomeni mesnica. Trg je bil sprva predviden za zakol in prodajo mesa. Tako je bilo menda v dvanajstem stoletju. Skozi stoletja je Vucciria doživela številne spremembe in zdaj tam najdete vse, čeprav je najbolj intenziven vonj po ribah. Na ledu počivajo kozice, orade, tune, mečarice, hobotnice, sipe, lignji, sardele… Vucciria je eno od prizorišč nočnega življenja Palerma, ki ga zaokrožujejo številni bari in gostilnice, kjer je mogoče dobiti tudi ulično hrano.
Tržnica, imenovana tudi Központi Vásárcsarnok ali Velika tržnica, je postavljena v treh nadstropjih na 10.000 kvadratnih metrih. Tržnica je bila zgrajena konec devetnajstega stoletja, med drugo svetovno vojno uničena, v devetdesetih pa moderno obnovljena, in tudi zato gre za eno najbolj pomembnih turističnih točk v mestu. V kleti imajo mesnice, ribarnice in lokalno zelenjavo. V pritličju ponujajo obdelano meso, sladkarije, začimbe, kaviar, alkoholne pijače. V drugem nadstropju imajo lokale s hrano in pijačo in različne spominke.
Tržnice, ki imajo pridih Provanse, so med turističnimi ocenjevalci visoko cenjene. Pa naj gre za tržnico v Aix-en-Provence ali v Antibesu ali za omenjeno tržnico v Nici, ki je cvetlična tržnica in tržnica z živili. Cours Saleya je sicer ulica, ki leži med morjem in starim mestnim jedrom. Gneča je nepopisna, kulinarične posebnosti, za tiste, ki boste na tem kraju malicali, pa so tudi pečena ovčja moda in kuhana prašičja ušesa in glave. V vsakem primeru je pisana tržnica obkrožena z množico kavarn in restavracij, ki so odprte tudi ponoči.
Rialto je bil dolga stoletja finančno in trgovsko središče Benetk. Gre za območje, ki je znano po mostu Rialto, ki je speljan čez Veliki kanal. Različne tržnice so v okolici najpomembnejšega in turistično najbolj oblegane mostu v Benetkah že od enajstega stoletja (1097), kar naj bi pomenilo, da gre za najstarejše organizirane tržnice v Italiji. V sodobnem času govorimo o Rialtu na Campo della Pescheria (Ribji trg), ki je bolj ali manj ribja tržnica, kjer pa je dobiti tudi zelenjavo, sadje in vse izdelke, ki so pomembni za beneško kuhinjo.