Evropska komisija, ki vodi mednarodna trgovinska pogajanja v imenu 28  držav članic EU, tesno sodeluje v tej razpravi, na spletu in osebno, ter sprejema predloge in kritike. Pogajanja smo na primer odprli javnosti, tako da smo predloge EU objavili na spletu. Prav tako smo temeljito prenovili pristop k občutljivemu vprašanju, kako najbolje zaščititi naložbe.

TTIP je samo en del trgovinske politike Evropske unije, ki med drugim pokriva več kot 20  sporazumov, sklenjenih z več kot 60  državami. Vendar pa prav razprava o TTIP prinaša izkušnje za naš splošni pristop k trgovinski politiki.

Ko danes začenjamo novo splošno trgovinsko in naložbeno strategijo za Evropsko unijo, te izkušnje prenašamo v prakso v obliki bolj odgovorne trgovinske politike, ki temelji na načelih učinkovitosti in odgovornosti.

Učinkovitost pomeni trgovinsko politiko, ki spodbuja rast in delovna mesta v prid čim več Evropejcem. Med razpravo o TTIP smo pogosto slišali vprašanje, komu je pravzaprav namenjena trgovinska politika EU. Jasno želimo povedati, da je trgovinska politika namenjena vsem – poleg velikih svetovnih akterjev tudi potrošnikom, delavcem in manjšim podjetjem. Trgovina je vir zaposlovanja. Danes so delovna mesta več kot 30  milijonov evropskih delavcev odvisna od našega izvoza, kar pomeni vsako sedmo delovno mesto. V Sloveniji gre konkretno za 118.000 delovnih mest. Evropska odprta trgovinska politika tudi znižuje cene in veča izbiro za potrošnike. Mala in srednje velika podjetja zagotavljajo tretjino evropskega izvoza.

Vendar moramo storiti več za to, da bo trgovinska politika učinkoviteje koristila kar največ ljudem. Spremljati moramo trgovinske dogovore ter spremembe cen in izbire, da lahko zagotovimo uveljavitev koristi za potrošnike. Zagotoviti moramo, da bodo imela zlasti mala in srednje velika podjetja vse potrebne informacije, da bi lahko izkoristila nove priložnosti trgovinskih sporazumov. Poskrbeti moramo tudi za to, da so v majhnem številu primerov, ko evropske delavce izpodriva mednarodna konkurenca, na voljo sredstva za prekvalifikacijo in iskanje novih delovnih mest. Novi pristop bo namenil še več sredstev za vse troje.

Vendar nič od tega ne šteje brez visokokakovostnih trgovinskih sporazumov, ki resnično ustvarjajo nove gospodarske priložnosti. To pomeni odpravo današnjih trgovinskih ovir. Morali bi na primer zagotoviti, da lahko podjetja iz EU prodajajo digitalne storitve po vsem svetu in da lahko naši tehniki potujejo v tujino zaradi namestitve ali vzdrževanja visokotehnoloških izdelkov, kot so vetrne turbine.

To pomeni tudi vzpostavljanje povezav z najpomembnejšimi svetovnimi gospodarstvi. Nova strategija jasno kaže, da so sklenitev kroga večstranskih trgovinskih pogajanj iz Dohe, TTIP, sporazuma o prosti trgovini z Japonsko in sporazuma o naložbah s Kitajsko naše prednostne naloge. Napoveduje tudi naš namen – če in ko bodo izpolnjeni ustrezni pogoji – začeti pogajanja z državami, kot so Avstralija, Nova Zelandija, Filipini in Indonezija. Z Mehiko, Čilom in našo tesno partnerico Turčijo želimo posodobiti obstoječe sporazume.

Vendar razprava o TTIP kaže na mnenje Evropejcev, da pri trgovini ne gre samo za gospodarsko uspešnost. In prav imajo. Zato nova trgovinska strategija v središče naših prizadevanj postavlja tudi zamisel, da bi morala biti trgovina popolnoma skladna z našimi evropskimi vrednotami.

Trgovinska politika mora podpirati odločitve Evropejcev kot družbe. Nova trgovinska strategija se zavezuje, da noben trgovinski sporazum ne bo ogrozil regulativnih standardov EU. Stopnja varstva, povezana s trgovinskim sporazumom, se lahko le izboljša. Nova strategija določa tudi novi pristop EU k predpisom o zaščiti mednarodnih naložb, ki zagotavlja pravico vlad do zakonodajnega urejanja v javnem interesu. Poleg tega bolj poudarja preglednost trgovinskih pogajanj. V prihodnjih tednih in mesecih bomo javno objavili pogajalska besedila EU iz številnih drugih tekočih trgovinskih pogajanj. Mnoga bodo od danes objavljena na spletni strani evropske komisije.

Trgovino bi bilo treba uporabljati kot politični vzvod za spodbujanje evropskih in univerzalnih vrednot po vsem svetu. Zato predlagamo, da vsi novi trgovinski sporazumi EU vključujejo ambiciozne določbe za zatiranje korupcije. Okrepili bomo tudi dialog z državami v razvoju, kjer imajo lahko trgovinski preferenciali EU največji vpliv za boj proti kršitvam človekovih pravic.

Poleg tega pri tako tesno povezanih globalnih dobavnih verigah, kot jih imamo danes, potrošniki želijo zagotovilo, da so bili kupljeni proizvodi narejeni v pravičnih delovnih razmerah in brez škode za okolje.

Že zdaj uporabljamo trgovinske sporazume za spodbujanje partnerjev k podpisu in izvajanju mednarodnih konvencij o pravicah delavcev in okolju, v katerih so zajeta vprašanja od diskriminacije na podlagi spola na delovnem mestu do ogroženih vrst. Trgovinski sporazumi EU podpirajo tudi gospodarski razvoj najrevnejših držav na svetu.

V okviru nove strategije bomo tudi v prihodnje ohranjali to usmeritev in šli še dlje ter si na primer še močneje prizadevali za odpravo dela otrok. Zlasti v TTIP načrtujemo, da bodo naša pravila o trgovini in trajnostnem razvoju presegla vse dosedanje dosežke ZDA in EU. Na primer, vključiti želimo pravice delavcev, da se organizirajo, stavkajo in se jih vpraša za mnenje. Prav tako želimo obravnavati vprašanja glede globalnih dobavnih verig, kot so varnost in zdravje pri delu, zajamčena plača in dostojen delovnik, ter pereča okoljska vprašanja, kot so netrajnostna sečnja, ribolov in divji lov.

Evropejci se zavedajo, da lahko trgovina pomaga izboljšati njihov življenjski standard. V razpravi o TTIP so jasno tudi izrazili potrebo po zagotovilu, da dobiček ne gre na račun njihovih vrednot in identitete. Nova strategija, ki jo predstavljamo danes, združuje oba cilja ter pomeni učinkovito in odgovorno pot naprej, na kateri se spodbujajo tako načela kot blaginja.