Evropska unija bo začasno odmrznila sankcije proti Belorusiji, potem ko so nedeljske predsedniške volitve po oceni njenih diplomatov potekale »na najbolj mogoč miren in pregleden način«. Zmagovalec volitev je bil pričakovano zanesljivo petič zapored Aleksander Lukašenko. Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) je sicer ocenila, da so se pri štetju glasovnic pojavljale »znatne težave«, ki so omajale verodostojnost volitev. Toda Evropska unija se je vseeno odločila poslati uradnemu Minsku pozitivno sporočilo, potem ko je avgusta izpustil šest političnih zapornikov ter gostil mirovne pogovore o Ukrajini.
Formalni protikandidati
Lukašenko je v nedeljo dobil peti petletni mandat s 83,5 odstotka glasov, volilna udeležba pa je bila 87-odstotna. Nasproti so mu stali trije protikandidati, a med njimi ni bilo nobenega izpostavljenega opozicijskega obraza. Slednjim so po trditvah Lukašenkovih kritikov sistematično onemogočali izvedbo resne kampanje. Opozicija je zaradi vseh okoliščin pozivala k bojkotu volitev, tri protikandidate pa označila za politične statiste. Svetlana Aleksijevič, pisateljica in preiskovalna novinarka, ki je v središču pozornosti, ker je pretekli teden prejela Nobelovo nagrado za književnost, se volitev ni udeležila, rekoč da to nima smisla, ker se ve, kdo bo zmagal, in to je »mehki diktator«.
Sankcije od leta 2004
Enainšestdesetletni Lukašenko je prišel na oblast leta 1994. Države ni hotel obrniti proti zahodu, ampak skuša ves čas bolj ali manj uspešno krmariti med Moskvo in Brusljem. Slednji je leta 2004 prvič uvedel sankcije proti visokim predstavnikom oblasti in proti poslovnežem s tesnimi političnimi povezavami, in sicer po izginotju štirih opozicijskih aktivistov. Nato jih je uvedel še naknadno zaradi kršenja volilnih standardov v letih 2006, 2010 in 2012. Nazadnje so jih za eno leto podaljšali oktobra lani, med drugim zato, ker Minsk ni izpustil vseh političnih zapornikov. S sankcijami so zamrznili premoženje in prepovedali pot v tujino tistim na seznamu, tudi Lukašenku, ter prepovedali trgovino z orožjem in z opremo za represivne ukrepe.
Med zahodom in vzhodom
Od lanskega oktobra pa je po oceni EU prišlo do določenih premikov in sledilo je pozitivno sporočilo Bruslja Minsku, čeprav je bila beloruska opozicija proti odmrznitvi sankcij proti »zadnji evropski diktaturi«, kot je Lukašenkovo Belorusijo znamenito označila bivša ameriška zunanja ministrica Condoleezza Rice.
EU je očitno presodila, da je zaradi nekaterih pozitivnih signalov Minska in zaradi širše politične slike vredno Lukašenku pogledati skozi prste. Ne gre samo za izpustitev šestih političnih zapornikov avgusta. EU bi si želela, da jo bolj pridobi na svojo stran ter politično še bolj osami Rusijo. Lukašenko je Evropi poslal še en signal, ko je pred kratkim očitno zaprl vrata gradnji ruskega letalskega oporišča v Belorusiji. Po drugi strani je Lukašenko ekonomsko zelo odvisen od Moskve, saj je Rusija glavni izvozni trg. Pomemben pa je tudi za Putina, ki si prizadeva čim bolj prebiti tihi politični bojkot zahoda, in za njegove ideje o oblikovanju bloka povezanih držav v okviru Evrazijske carinske unije. Putin je Lukašenku čestital za izvolitev in izrazil upanje, da si bo še naprej prizadeval za dobre odnose, Evropska unija je sporočila, da je mogoče sankcije kadar koli spet odmrzniti, če se položaj v Belorusiji po njeni oceni poslabša.
