Britanski politiki in bogataši, ki jih povezuje nasprotovanje Evropski uniji, vedo več kot drugi Otočani ali pa želijo doseči veliko prednost pred zagovorniki EU in britanskega članstva v njej. Uradno namreč še vedno velja, da bo referendum »najpozneje konec leta 2017«, kot je premier David Camerom pod pritiskom evroskeptikov v svoji konservativni stranki obljubil januarja 2013. Večina misli, da bo referendum veliko prej, morda že spomladi prihodnje leto. Zato je treba pohiteti.
Evroskeptiki, združite se!
Organiziranega povezovanja zagovornikov članstva še ni, je pa nastala že druga nova velika kampanjska skupina nasprotnikov članstva (manjših je že dolgo cel kup) z imenom Vote Leave (Glasujte za odhod), ki je zagovornike članstva veliko bolj zaskrbela kot prva Leave EU (Zapustimo EU).
Medtem ko je slednjo ustanovila evrofobična stranka UKIP, ki je že nastala z enim samim ciljem – izsiliti odhod iz EU, je Glasujte za odhod nadstrankarska skupina, ki je povezala znane poslance, lorde in druge politike iz vladajoče konservativne stranke, vodilne opozicijske laburistične stranke in UKIP ter bogate poslovneže, katerih skupno denarno moč ocenjujejo na milijardo funtov. Med njimi so tudi najbolj znani donatorji treh strank, ki so v različne druge politične cilje vložili že veliko milijonov. In že večkrat potrdili svoje prepričanje, da je tudi politika posel. Med njimi je eden velikih konservativnih donatorjev, bankir in poslovnež Peter Cruddas (njegovo premoženje ocenjujejo na 860 milijonov funtov), ki je bil eden izmed blagajnikov stranke. Odstopil je leta 2012, ko je Sunday Times razkril, da je v povračilo za donacije stranki (od sto tisoč do četrt milijona funtov) prodajal dostop do premierja Camerona in finančnega ministra Osborna.
Milijardna zmeda
Tej skupini sta se pridružila tudi glavni donator laburistične stranke, ekonomist in podjetnik John Mill ter politik in podjetnež Stuart Wheeler, ki je vrsto let financiral UKIP. Moč te skupine je v denarju, pa tudi v tem, da ga je začela zbirati zgodaj, saj – po odločitvi volilne komisije – nikomur ne bo treba prijaviti donacij kampanji, vse dokler ne bo predlog zakona o referendumu postal zakon.
To ji bo omogočilo nagrmaditi polno skrinjo neprijavljenih donacij za referendumsko vojno. Nasprotnikom članstva gre trenutno na roke begunska kriza na celinski Evropi, zaradi katere lahko še bolj udrihajo po EU. Ta kriza je zelo znižala veliko začetno prednost zagovornikov članstva v raziskavah javnega mnenja. Zato zagovorniki pravijo, da se bodo morali v kampanji osredotočiti na to, da bodo o udeležbi na referendumu prepričali predvsem mlade Britance, katerih velika večina naj bi bila za članstvo. Obenem naj bi jih prepričali, da nasprotnike članstva žene ksenofobija, sovraštvo do tujcev, ki ga UKIP uspešno seje že vrsto let.
Zdi se, da oba tabora računata na moč denarja, tudi ko Otočane že prepričujeta, koliko denarja bi Britanija izgubila (zagovorniki) oziroma pridobili (nasprotniki), če bi Britanija zapustila EU. Članica skupine Glasujte za odhod, nekdanja laburistična ministrica Kate Hoey, trdi, da bi bila Britanija v primeru odhoda na boljšem za 350 milijonov evrov na teden. Zagovorniki članstva trdijo, da bi Britanija najmanj do leta 2030 izgubljala po 55 milijard funtov na leto, Britanci pa imeli zato v povprečju po 3500 funtov na leto manj v žepu. To je orjaški razkorak, ob katerem se zdi, da ne eni ne drugi ne vedo zares, kaj bi bilo bolje za Britanijo.
