Ko je študiral na Univerzi Santa Clara v Silicijevi dolini, se je udeležil predavanja Eda Palmierija, Facebookovega odvetnika in strokovnjaka za vprašanja zasebnosti. Schremsa je šokiralo odvetnikovo nerazumevanje resnosti evropskih zakonov o varstvu podatkov. Odločil se je o tem spisati seminarsko nalogo. S posebnim obrazcem in dopisom je zahteval od evropske centrale Facebooka na Irskem, naj mu pošlje vse podatke, ki jih je Facebook zbral o njem. Po nekaj posredovanjih po elektronski pošti in grožnji, da bo podjetje ovadil pri irskem informacijskem pooblaščencu, so mu na Dunaj poslali zgoščenko z obsežno datoteko. Če bi na papir stiskal vse podatke, ki jih je Facebook v treh letih zbral o njem, bi potreboval 1200 listov papirja. Schrems je ustanovil aktivistično skupino Evropa proti Facebooku in vložil 22 prijav pri irskem informacijskem pooblaščencu. Ko je ugotovil, da s prijavami ne bo nič dosegel, je na Dunaju vložil skupinsko tožbo proti Facebooku. Poleti je dunajsko okrožno sodišče tožbo zavrnilo zaradi proceduralnih razlogov. Ugotovilo je namreč, da za takšen proces ni pristojno. Schrems toži vselej, kadar meni, da Facebook krši evropsko zakonodajo o zaščiti osebnih podatkov. To je storil tudi, ko je Edward Snowden razkril, kako ameriška tajna služba NSA s programom Prism pridobiva podatke o uporabnikih facebooka in drugih ameriških spletnih strežnikov. Na Irskem je vložil tožbo zoper Facebookovo hčerinsko podjetje, ki pošilja osebne podatke evropskih uporabnikov na strežnike v ZDA. Irsko višje sodišče je za mnenje zaprosilo Sodišče EU in to je v začetku tedna razveljavilo tako imenovani dogovor Safe Harbor (varni pristan), ki je bil zadnjih 15 let podlaga za izmenjavo osebnih podatkov med EU in ZDA. Ocenilo je namreč, da ZDA ne zagotavljajo ustrezne ravni varstva teh podatkov. »Čestitke, Max Schrems, svet si spremenil na bolje,« mu je na twitterju sporočil Snowden.