Zaradi igračkanja z gozdovi utegne državi zmanjkati za odškodnine

V postopku denacionalizacije je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov denacionalizacijskim upravičencem vrnil gozdove v naravi, ne da bi upošteval povečano vrednost gozdov v času vračanja. Z vračilom gozdov v naravi je novi lastnik prejel tudi vso gozdno infrastrukturo (gozdne ceste, traktorske poti), ki je bila zgrajena v času, ko so bili ti gozdovi državni. Vsa ta vlaganja predstavljajo bistveno povečano vrednost, za kar pa novi lastnik v denacionalizacijskem postopku ni plačal ustrezne odškodnine. 25. člen zakona o denacionalizaciji med drugim določa, da se nepremičnin, katerih vrednost se je zaradi novih investicij bistveno povečala, po izbiri upravičenca bodisi:

– ne vrne,

– se na njih vzpostavi lastninski delež do višine prvotne vrednosti nepremičnine ali

– se jih vrne pod pogojem, da za razliko v vrednosti plača odškodnino.

Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov v postopku vračanja gozdov teh določil zakona ni uveljavljal. Gozdovi so bili vrnjeni denacionalizacijskim upravičencem brez povračila povečane vrednosti gozdov. Danes ti novi lastniki gozdov zahtevajo od države ogromne zneske za plačilo odškodnine, ker niso mogli uporabljati gozdov zaradi dolgotrajnega postopka vračanja gozdov. Milo rečeno so ti njihovi zahtevki pogoltnost. Gozdove so dobili, ne da bi plačali povečano vrednost gozdov, in nesramno zahtevajo odškodnino zaradi nezmožnosti uporabe. V Dnevniku je bil naveden rekordni znesek zahtevka v višini 17.415.360 evrov. Zanimivo bi bilo izvedeti, na kakšnih osnovah in kriterijih je ta zahtevek sestavljen. Hipotetično lahko trdim, da če bi novi lastnik prejel vrnjene gozdove takoj z uveljavitvijo zakona o denacionalizaciji in da v teh gozdovih ne bi bilo zgrajenih cest, bi bila posek in spravilo lesa nemogoča ali pa bi bil negativen poslovni rezultat. Zato bi pričakoval, da bo sklad kmetijskih zemljišč in gozdov strokovno presodil upravičenost odškodninskih zahtevkov, zavzel strokovno argumentirana stališča ter neupravičene zahtevke zavrnil.

Poleg navedenega me je v sestavku zmotila navedba, da se bo formiral poseben gozdarski sklad, iz katerega se bo za posekan les v državnih gozdovih občinam plačevalo nadomestilo za uničenje lokalnih cest. Neumna bi bila razlaga, da samo gozdarski kamioni, ki prevažajo les iz državnih gozdov, poškodujejo lokalne ceste. Iz gozdov veleposestnikov za zdaj še ne prevažajo lesa po zraku. Ko popravljate gozdarsko zakonodajo, je čas, da to neumnost odpravite.