Evropska unija je začela drugo fazo morske operacije Sophia, ki so jo evropski voditelji začrtali aprila. Po veliki tragediji – pred libijsko obalo se je utopilo okoli 800 beguncev – so se dogovorili, da bodo odločneje ukrepali tudi zoper tihotapce beguncev. Oblikovali so kontroverzno trifazno operacijo Eunavfor Med in jo konec avgusta preimenovali v Sophia. Novo ime je dobila po deklici, ki je bila po rešitvi rojena somalijski materi na krovu nemške vojaške ladje. Skoraj šest mesecev so s patruljami na odprtem morju in preleti z letali zbirali zgolj obveščevalne podatke o mrežah tihotapcev, ki begunce na nevarno pot po Sredozemskem morju pošljejo v majhnih gumenjakih in jih v mednarodnih vodah zelo pogosto pustijo same. V tej fazi operacije so ladje sodelujočih držav rešile okoli 2100 beguncev.
V misijo z nacionalnimi omejitvami
V zdajšnji drugi fazi operacije Sophia, v kateri sodeluje 22 držav, bodo poskušali stopiti na prste tihotapcem iz Libije in Tunizije. Vojaške ladje bodo na preži za spremljevalnimi plovili gumenjakov ali majhnimi zastarelimi ribiškimi ladjami, na katerih proti italijanskim in malteškim obalam plujejo begunci. Tihotapci jih namreč s svojimi plovili spremljajo na odprto morje, kjer jih nato povečini prepustijo usodi in se vrnejo v Libijo ali Tunizijo. Ko tuje ladje rešijo begunce, poskušajo tihotapci zapuščene gumenjake in čolne ponovno odvleči domov, kjer jih spet uporabijo za svoj dobičkonosni posel. Za pot iz Libije do Evrope beguncem zaračunajo od 1000 do 1500 dolarjev na osebo.
Pripadniki evropskih vojaških mornaric – v operaciji za zdaj sodeluje pet bojnih ladij – se bodo v mednarodnih vodah smeli vkrcati na ladje, jih preiskati in odvleči v pristanišča. Če bodo na njih našli tihotapce, jih bodo predali italijanskim oblastem, ki bodo proti njim sprožile kazenski postopek. To je počela že italijanska mornarica, ki je do konca septembra zasegla 15 tihotapskih ladij, proti 15 tihotapcem pa so sprožili sodne postopke. Druga faza operacije Sophia zato dejansko pomeni, da se bo razširil krog držav, ki bodo odločneje ukrepale zoper tihotapce.
Operacijo vodi italijanski admiral Enrico Credendino, operativno poveljstvo pa je nameščeno na letalonosilki Cavour. V misiji poleg italijanske mornarice sodelujejo še španska in dve nemški bojni ladji ter francoska in britanska fregata. Poleg slovenske ladje Triglav pod poveljstvom poročnika Andreja Pečarja se jim bosta do konca oktobra pridružili še belgijska in britanska ladja.
Ladja Triglav bo na operacijo Sophia odplula s tako imenovanimi nacionalnimi omejitvami; te je sprejela vlada. Če bi se ji posadka tihotapske ladje aktivno upirala, se v skladu s temi omejitvami slovenski vojaki ne bi smeli vkrcati na ladjo in je pregledati. Tokratni odhod Triglava v južno Sredozemlje je že druga morska operacija, v kateri bodo reševali tudi begunce. Prvič so italijanski mornarici kot edina tuja ladja priskočili na pomoč oktobra 2013 in nato štiri mesece sodelovali v operaciji Mare Nostrum.
EU še brez odobritve VS OZN za tretjo fazo
V Evropski uniji priznavajo, da operacija Sophia predstavlja le del prizadevanj za zajezitev migrantskega toka. Po njenem oblikovanju pred štirimi meseci in pol se je ta večinoma preusmeril na zahodnobalkansko migracijsko pot.
Evropska unija si še vedno prizadeva tudi za začetek tretjega, najbolj spornega dela operacije Sophia, v katerem bi tihotapske čolne uničevali tudi v libijskih teritorialnih vodah, z morebitnimi kopenskimi operacijami specialnih sil pa tudi na libijskih obalah. Za ta del operacije Evropski uniji doslej ni uspelo dobiti avtorizacije varnostnega sveta OZN ali povabila libijskih oblasti, s čimer bi bil tovrsten poseg opravičljiv tudi po mednarodnem pravu. Mednarodno priznane libijske oblasti so že izrazile zadržke do operacije. Za EU je pridobitev soglasja iz Libije toliko bolj težavno tudi zato, ker še potekajo mirovna pogajanja o sklenitvi tamkajšnje državljanske vojne in oblikovanju vlade narodne enotnosti. Ob morebitni tretji fazi operacije Sophia bo slovenska vlada še enkrat odločala o udeležbi v njej.
