Medtem ko v Petrolu z nestrpnostjo pričakujejo odločitev slovenske vlade o deregulaciji trga naftnih derivatov in s tem sprostitvi maloprodajnih cen, pri največjem naftnem trgovcu pri nas znova nastajajo pomembne lastniške spremembe. Petrol vse bolj polzi v tuje roke.
V podjetju KD Skladi, ki je bilo do zdaj prek svojih vzajemnih skladov eden pomembnejših delničarjev Petro la in je obvladovalo okoli 1,33 odstotka delnic, so se odločili za prodajo velike večine tega deleža. V preteklih dneh je lastnika izmenjal kar približno odstotek vseh delnic. Njihov kupec je neznani vlagatelj, ki se skriva za fiduciarnim računom hrvaške Splitske banke.
Za celotni paket delnic je moral od šteti nekaj manj kot pet milijonov evrov oziroma 230 evrov na delnico, kar je okoli deset evrov pod takratno borzno ceno. Ta se je še sredi septembra gibala malo nad 230 evrov, v mesecih pred tem pa je segala tudi nad 250 evrov.
V ozadju Hrvati ali kdo drug?
Kdo je v ozadju nakupa, uradno ni znano, po informacijah več virov pa gre za hrvaške pokojninske sklade, ki v Petrolu vidijo dobro naložbo. Ti skladi so v zadnjih letih na veliko kupovali delnice drugih slovenskih bluechipov, med drugim Krke, Gorenja, Zavarovalnice Triglav in tudi kasneje prevzetega Mercatorja. Ob tem velja opozoriti na Dnevnikovo razkritje, da se za fiduciarnim računom češke banke ČSOB, na katerem je shranjenih 13 odstotkov lastništva Petrola, skriva slovaška finančna skupina J & T, ki je že pred časom madžarskemu Molu pomagala prevzeti Ino. Slovaki naj bi v prvi polovici letošnjega leta poskušali še povečati delež v Petrolu.
Načrte slovaški finančni skupini J & T je, vsaj za zdaj, prekrižala država. Najprej je določila 25-odstotni prag, do katerega lahko vlagatelji kupujejo delnice Petrola brez predhodnega soglasja vlade. Po tem pa je parlament potrdil še strategijo upravljanja kapitalskih naložb države, po katerem je Petrol pomembna naložba. SDH in Kapitalska družba (Kad) morata torej v njem zadržati najmanj 25-odstotni lastniški delež.
Ključno vlogo v boju za lastniško prevlado v Petrolu bo imel vsekakor belokranjski poslovnež Darij Južna. Njegove družbe imajo namreč še vedno skoraj desetodstotni paket delnic Petrola in so ob državi in Slovakih tretji največji lastnik.
Zakaj bi se slovenski upravljavec vzajemnih skladov KD odločil za odhod iz lastništva naftnega trgovca, ni znano. Petrol je namreč lani ustvaril rekorden dobiček, pričakovati pa gre, da ga bo v prihodnje še povečeval. Vlada mu bo v kratkem dodatno dvignila marže pri prodaji tekočih goriv, in sicer za dva odstotka, kot rečeno, pa bi lahko v začetku naslednjega leta prišlo do deregulacije trga.
S tem bi naredili veliko uslugo Petrolu, ki že dlje ocenjuje, da so zaslužki pri prodaji bencina, dizla in drugih tekočih goriv prenizki.
V Sloveniji še vedno država določa mehanizme oblikovanja cen oziroma višino marž, kar bi se lahko spremenilo. Liberalizaciji trga je naklonjeno ministrstvo za gospodarstvo pod vodstvom Zdravka Počivalška, več pomislekov pa imajo na ministrstvu za finance, ki ga vodi Dušan Mramor, in predvsem na Zvezi potrošnikov Slovenije.
Petrol dela dobro, a bi rad še bolje
Zagovorniki odprave vladne uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov ob pričakovanih spremembah priznavajo, da bo prišlo do dviga cen, in sicer na bolje obiskanih lokacijah, torej na bencinskih servisih ob avtocestah in v mestnih središčih. Drugod naj bi se cene goriva znižale.
V Petrolu so v prvem polletju letos sicer prodali več naftnih derivatov, zaradi nižjih cen pa doživeli upad prihodkov od prodaje. Rezultate pa jim je rešila cvetoča energetska dejavnost, saj so prodali za 74 odstotkov več električne energije, dobiček pa se je okrepil za 50 odstotkov. Tako kaže, da bodo letos presegli lanske poslovne rezultate, ko so prihodki skupine presegli štiri milijarde evrov, čisti dobiček pa je 60 milijonov evrov.
