Dobro leto po tistem, ko se je belgijsko-brazilski Anheuser-Busch InBev (AB InBev) prvič začel javno zanimati za prevzem glavnega konkurenta, južnoafriškega pivovarja SABMiller, največji posel v pivovarstvu še vedno ni realiziran. SABMiller je zavrnil že tretjo zaporedno ponudbo AB InBev, ki je bil za delnico pripravljen plačati 42,15 britanskega funta, kar je 16 odstotkov nad trenutno vrednostjo delnic in kar 44 odstotkov več od vrednosti na borzi sredi septembra. Vrednost za zdaj propadlega prevzema je bila ocenjena na 68 milijard funtov ali 97 milijard evrov.
Na združitev pivovarskega velikana, katerega prihodki bi dosegli 70 milijard dolarjev na leto in katerega vrednost na borzi bi presegla 220 milijard dolarjev – s tem bi se uvrstil med 15 največjih svetovnih družb po tržni kapitalizaciji – bo treba vsaj še nekaj časa počakati.
Izmuzljivi SABMiller
A dejstvo, da znamke piva v lasti AB InBeva, kot so Budweiser, Stella Artois, Corona, Hoegaarden, in na drugi strani SABMillerja, kot so Foster's, Kozel, Grolsch in Peroni, ostajajo v ločenem lastništvu, na ljubitelje piva ne bo imelo vpliva. Kot ga verjetno ne bi bi imela združitev velikanov, po kateri bi se na čelo največjega svetovnega pivovarja bržkone zavihtel prvi mož AB InBev Carlos Brito. Južnoafriški SABMiller se je v preteklosti že večkrat izmikal prevzemnim nakanam AB InBeva. Na njegov interes v lanskem letu se je denimo odzval z neuspešno prevzemno ponudbo nizozemskega »družinskega« pivovarja Heineken. Z novimi dolgovi ter obsegom združenega drugega in tretjega največjega pivovarja je želel postati prevelik zalogaj za AB InBev. Tokrat bi lahko po oceni nekaterih strokovnjakov skušal zbežati z nakupom francoskega pivovarja Castel ali katerega drugega manjšega konkurenta.
Vprašanje je, kako čvrsto je prepričanje o nadaljevanju samostojne poti med 1700 vodilnimi menedžerji v SABMillerju z izvršnim direktorjem Alanom Clarkom na čelu. Čakajo zgolj na višjo ponudbo? V primeru sklenitve posla si lahko namreč obetajo povprečno vsaj milijon dolarjev nagrade, kaže ocena borznoposredniške hiše Bernstein. Na drugi strani je edina nagrada za delničarje premija, ki so jo na trenutno ceno delnic pripravljeni plačati prevzemniki.
AB InBev doslej očitno ni bil dovolj prepričljiv niti pred delničarji. Največji lastnik, ameriški tobačni velikan Altria, ki obvladuje 27-odstotni lastniški delež SABMillerja, se je zavzemal za prodajo. Včeraj je izrazil ogorčenje nad odzivom vodstva na ponudbo AB InBeva. Toda nekdanji Philip Morris Companies, ki je poznan po cigaretah znamke Marlboro, nima podpore pri drugem velikem delničarju – družini kolumbijskega milijarderja Alejandra Santa Dominga, ki upravlja 15 odstotkov SABMillerja. Ta je bila tudi nad zadnjo ponudbo, ki vključuje zajeten kup denarja in delnice združenega pivovarja, razočarana.
Dodatna prepreka so tudi delničarji AB InBeva, ki so vse prej kot navdušeni nad vse višjimi ponudbami. Eden od 50 največjih lastnikov belgijsko-brazilskega pivovarja je za Financial Times že pred časom ocenil, da ob ceni delnic nad 40 funtov posel enostavno nima smisla, saj ne bo prinesel zadosti dodatnega zaslužka na delnico.
Združitev, ki bi korenito spremenila trge
Čeprav je združitev pivovarjev za zdaj pod velikim vprašanjem, je nesporno dejstvo, da bi obema velikanoma prinesla določene sinergije. Tako AB InBev kot SABMiller namreč na tradicionalnih trgih izgubljata tržne deleže proti mikropivovarjem (proizvajalcem craft piva), ki v ZDA zavzemajo že 11 odstotkov trga. Svetovni trg piva je zrel, kar pomeni, da v večini svetovnih regij ni več prostora za hitro rast – vsak posameznik lahko namreč popije le določeno količino piva, več ne. Potencialna združitev je tako ključna predvsem z vidika ekonomije obsega in stroškov. »Rezali bi stroške proizvodnje in dela. V tem so res vrhunski,« je eden od vlagateljev spregovoril o brazilskem skladu kapitala 3G Capital, ki stoji za AB InBev. 3G pod vodstvom Jorgeja Paula Lemanna je bil v minulih letih aktiven na prehranskem trgu, kupili so Burger King, ob pomoči investicijskega guruja Warrena Buffetta pa tudi Heinz in Kraft. Po letu 2013, ko je AB InBev kupil Modelo Group, mehiškega proizvajalca piva znamke Corona, je zdaj spet čas za posel v pivovarstvu.
SABMiller bi prevzemniku na stežaj odprl vrata na afriški trg, megapivovar pa bi lahko krepkeje nastopil v Evropi, kjer imata večje tržne deleže Heineken in Carlsberg. Drugod bodo regulatorji najverjetneje zahtevali prodajo nekateri hčerinskih družb. V ZDA, kjer pivovarja obvladujeta okoli 75 odstotkov trga, bi se moral SABMiller bržkone odpovedati 58-odstotnem deležu v pivovarju MillerCoors. Največ bi s tem pridobil partner v poslu, kanadski pivovar Molson Coors. Sledila naj bi še prodaja znamk na Kitajskem, kjer je CR snow (SABMiller ima v lasti 49-odstotni delež) najbolj prodajano pivo, v Peruju, Ekvadorju in nekaterih drugih državah.
A regulatorji na koncu ne bi smeli ogroziti posla. AB InBev in SABMiller obvladujeta trenutno manj kot tretjino svetovnega trga piva, navsezadnje je v svetu še nekaj panog, kjer ima vodilni igralec na trgu večji delež.
