V mladinskem kulturnem centru Pri Rdeči ostrigi je najprej oder zasedla glasbena ekipa z imenom Your Gay Thoughts, ki z novo ploščo v tem trenutku velja za svežo koncertno atrakcijo. Nehvaležno vlogo prvega nastopajočega v nizu je pospremila nekajdesetglava množica. Četverica na odru je dvorano napolnila s subtilno elektronsko zvočno gmoto, ki so jo poganjali plesni ritmi in nam z glasovi božali ušesa. Razen posameznikov nas večine ni potegnilo v plesni direndaj, a smo prisostvovali glasbeni predstavi, polni različnih zvokov in nasičenega ritmiziranja, zavitega v živobarvno vizualno podobo. Med skladbami smo lahko opazili rahlo zadrego izvajalcev, ki je kratkemu nastopu odvzela moč pretočnosti.
Po krajšem odmoru nas je v dvorano z letnega vrta privabil Stojan Knežević. Nastop elektronskega kantavtorja s kitarsko spremljavo je navdihoval melanholične občutke, ki jih avtor izvablja z značilnim načinom petja in umirjeno glasbeno skladnjo. Med tem nastopom se je publika že ogrela in je triu glasbenikov na oder vračala svoje občutenje s podobno intenzivnostjo. Šele naslednjemu, četvercu Haiku Garden, je nato uspelo ustvariti koncertni presežek. Odziv dodobra namnoženega občinstva na njihovo rokovsko sonično kitarsko spevnost je bil prav tako odprt in obsežen, kot je bil zvok iz njihovih ojačevalcev. Izmenjavanje treh vokalov skozi različne skladbe je dalo občutek raznovrstnosti glasbene skladnje. Skupinsko pripevanje vseh glasov je izrazilo povezujočo moč prostora, v kateri se zlijejo glasbeniki z glasbo in glasba s poslušalci. Polurni nastop je bil tekoč, učinkovit in navdihujoč.
Z duom Wanda & Nova Deviator je prostor ponovno zapolnila elektronska plesna zvočna kulisa, tokrat bolj industrijska, bolj tehnološka z bolj premišljeno in minimalnejšo izbiro zvokov. Tekoč in dinamičen nastop ter odlična izvedba pred pomanjšano množico pod odrom, ki se kljub plesni glasbeni podstati ni premamila v ples. Ponovno se je dvorana napolnila ob zadnjih nastopajočih, za zaključek zaključka so poskrbeli Dječaci iz Splita. Z živo izvedeno raznorodno glasbeno podlago vse od rokovskih planjav prek plesnih vragolij pa do turbofolk brezen so trije rimoklepači, na trenutke obogateni s prebliskom spevnosti dalmatinskih klap, dokončno spustili duha iz steklenice. Sicer veseljaški pozivi k veseljačenju in popolni pozabi niso strli odpora rahlo zadržanega občinstva, ki pa se je vseeno najbolj razgibalo v tem zadnjem aktu festivala.
Z raznovrstnim izborom glasbenih zasedb vse od plesno-elektronske do bolj rockovske glasbene izkušnje smo pričakali konec sedmega nadaljevanja Festivala in memoriam prof. Peter Hafner. Pravijo, da je bil pokojni Pero prav tak, ljubitelj in zbiralec raznorodnih muzik, unikaten plesalec in borec za javni kulturni prostor. Vse to je skozi pobude in sodelovanja pri organizaciji dogodkov prenesel na potomca in njegove prijatelje. Z bogatim in raznovrstnim programom so utrdili, kar so začeli pred desetimi leti, takrat še skupaj s Perom. Dva glasbena večera takrat imenovanega Alter-festa sta zrasla v enotedenski festival različnih kulturnih dogodkov in v zanos vsaj dveh generacij Škofjeločanov.
