Osemintridesetletnik je svojo odločitev sporočil le nekaj tednov pred pričetkom svetovnega prvenstva v gimnastiki v Glasgowu, kjer se bodo poleg kolajn podeljevale tudi vozovnice za poletne olimpijske igre. Želje po udeležbi na največjem športnem dogodku na svetu prihodnje leto Petkovšek ni skrival, čeprav bi se moral za udeležbo v Rio de Janeiru s Škotske vrniti z medaljo okoli vratu.
»Pretekli torek sem vedel, da ne morem več. Hrbet je preslab in mi ne omogoča več vrhunske vadbe. Na treningih sem že letel, bil sem božanski. Trener Edi Kolar mi je dejal, da sem spet pripravljen za medaljo, a so se nato ponovile težave. Nekaj tednov sem upal, da bo še šlo, bilo je bolje,« je za STA dejal Petkovšek, ki upa, da zadnjega nastopa vseeno še ni dal za seboj, saj si želi poslovilne tekme. »Ne vem še točno, ali sem že tekmoval na zadnji tekmi. Skušal bom ostati v formi.«
Ob Leonu Štuklju, Miru Cerarju in Aljažu Peganu najboljši slovenski telovadec je v svoji karieri na bradlji osvojil dva naslova svetovnega prvaka (Melbourne 2005 in Stuttgart 2007) ter kar štiri evropske. Prvega že v Bremnu leta 2000, nato pa še v Volosu leta 2006, v Amsterdamu leta 2007 in v Lozani leto kasneje. »Načeloma se ve, da je vsaka kolajna s svojo zgodovino. Ko se moram predstaviti, pa ponavadi rečem, da sem štirikratni evropski in dvakratni svetovni prvak,« o svojih dosežkih ponosno pravi Ljubljančan, ki mu v bogati zbirki odličij manjka le olimpijsko.
»Presrečen sem, da sem lahko telovadil. Nisem računal, da bom imel spet težave. Bil sem navdušen, tudi fantje in trenerji niso mogli verjeti. Škoda. Nič ne zamerim hrbtu in telesu,« je še dejal vrhunski telovadec, ki ga bolečine v hrbtu spremljajo že vso kariero.
