Vladajoča koalicija si s predlogom zakona o gospodarjenju z državnimi gozdovi, ki je tik pred sprejetjem na vladi in je poln neznank, kupuje tudi politični mir oziroma naklonjenost (nekaterih) županov in županj. Tiste občine, ki imajo na svojem ozemlju državne gozdove, bodo še naprej prejemale za mnoge sporno nadomestilo za škodo, ki jo imajo zaradi prevoza lesa iz državnih gozdov.
Za nakupe gozdov državi zmanjkuje denarja
Doslej je rento občinam izplačeval sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (samo za lani jim je nakazal več kot 4,5 milijona evrov) kot dosedanji upravljalec državnih gozdov. Po novem bo šel denar zanjo iz gozdnega sklada. Tega bo finančno polnila družba Slovenski državni gozdovi, d. o. o., ki jo kot novo upravljalko državnih gozdov in prodajalko lesa iz njih ustanavlja vlada. Toda ta je gluha za svarila, da za takšno odškodnino ni pravne podlage in da gre v tem primeru za prikrito dodatno financiranje občin.
Sklad je občinam nakazoval približno tretjino prihodkov od upravljanja državnih gozdov, zato mu je zmanjkovalo denarja za eno njegovih temeljnih nalog – dokupovanje gozdov. Sklad ima v strategiji 2010–2015 zapisano, da bo vsako leto kupil približno 1500 hektarjev gozdov, a jih je – tudi zaradi obveznosti do občin – v slabih šestih letih kupil vsega 2178 hektarjev. Tako Slovenija po gozdnatosti ostaja na evropskem vrhu, po deležu državnih gozdov pa še trdneje pri njegovem dnu.
Zakon, ki je odnesel ministra Pogačnika
Odškodnino občinam od državnih gozdov je uveljavila decembra 2009 sprejeta novela zakona o skladu kmetijskih zemljišč. Prav ta odškodnina je sprožila številne polemike, nasprotovale so ji tudi strokovne službe finančnega ministrstva s svarilom, da bo zaradi njih skladu zmanjkalo denarja za nakupe gozdov in kmetijskih zemljišč. Izsilili pa so jo takratni kočevski župan in poslanec SD Janko Veber (občina Kočevje se je v petih letih z njo okrepila za dobre tri milijone evrov) ter tedanja ministra SD za finance in za kmetijstvo, Franc Križanič in Milan Pogačnik.
Pogačnik se je moral prav zaradi teh sprememb zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov posloviti od ministrske funkcije, saj je zakon doživel veto državnega sveta, ponovno odločanje v državnem zboru pa je preživel le za las, in to zahvaljujoč Jelinčičevi SNS, ki mu je v začetku nasprotovala. Toda policisti so prestregli pogovor med takratnima poslancema SNS Srečkom Prijateljem in Zmagom Jelinčičem, ki je razkril, da bodo ministru Pogačniku »jebali mater«, če zdaj, ko je zakon po zaslugi SNS pod streho, ne bo priskrbel zemljišča za gradnjo letalskega muzeja v Prekmurju. Zaradi domnevnega trgovanja s poslanskimi glasovi so Pogačnika in Jelinčiča sodno preganjali, vendar je tožilstvo po več kot štirih letih in pol »zaradi pomanjkanja dokazov« od pregona odstopilo.
Bo razmislila vsaj Cerarjeva koalicija?
Ob Pogačnikovem odstopu zaradi spornega načina sprejemanja zakona o skladu kmetijskih zemljišč, ki je tudi uzakonil gozdno rento občinam, je takratni pravni svetovalec državnega zbora Miro Cerar dejal, da tako sprejeti zakon velja, vendar je politično-moralno kompromitiran, zato bi morala vladajoča koalicija po njegovem razmisliti, ali ga ne bi kazalo popraviti. Takratna vladajoča koalicija o tem ni razmislila, a kot kaže, tudi sedanja ne bo, čeprav jo vodi prav Miro Cerar.
Sklad kmetijskih zemljišč vlade vse od uveljavitve gozdne rente občinam zaman poziva, naj jo odpravijo, saj razpršena, kot je, veliki večini občin ne koristi, državi pa jemlje prepotrebni denar za nakupe zemljišč in gozdov. Direktorica sklada Irena Šinko je tudi v pripombah k nastajajočemu zakonu o upravljanju državnih gozdov kmetijsko ministrstvo pozvala, naj določilo, ki govori o nadomestilu občinam, umakne iz zakonskega predloga, saj gre po njenem za »prikrito dodatno financiranje občin«, za katero država nima pravne podlage.
Občine uspešno lobirale
Kako na kritike odgovarja kmetijsko ministrstvo, ki ga vodi prvak SD Dejan Židan? »S spremembo sistema gospodarjenja z gozdovi v državni lasti nismo želeli posegati v obstoječe finančne posledice za občine, ki izvirajo iz gospodarjenja z državnimi gozdovi na podlagi zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov RS. Zaradi tega smo to določilo prenesli v predlog novega zakona, tudi s smiselno uporabo 164. člena zakona o varstvu okolja.« Pa poglejmo, kaj pravi ta člen. V primeru, da koncesijo na naravni dobrini podeli država, pripada občini del plačila zanjo. Toda država koncesije za izkoriščanje njenih gozdov z dosedanjimi koncesionarji ukinja, družbi Slovenski državni gozdovi, d. o. o., pa je ne bo podelila, zato občine do tega plačila ne bi smele biti več upravičene. Vsaj ne po zakonu o varstvu okolja, ki se nanaša na koncesijo in ki tudi določa namene, za katere je to nadomestilo dovoljeno uporabiti. Gradnje in vzdrževanja lokalnih cest, za kar gre denar v konkretnem primeru, pač ni med njimi.
Sklad je v pripombah k zakonu o upravljanju državnih gozdov tudi opozoril, da je država lastnica le petine gozdov, pa bo kljub temu občinam še naprej edina plačevala zajetno nadomestilo za obremenjevanje lokalnih cest. Preostalih 80 odstotkov lastnikov (zasebniki in Cerkev) te obveznosti nima. Občine, v katerih so njihovi gozdovi, pa imajo vsaj tolikšno škodo kot tiste, ki na svojem ozemlju gostijo pretežno državne gozdove, vendar od zasebnih lastnikov ne dobijo niti centa. Ko je sklad aprila letos protestiral proti takšni ureditvi, je bilo v zakonu še zapisano, da občinam pripada 40 odstotkov vseh prihodkov od upravljanja državnih gozdov, v zakonski različici, ki je v obravnavi na vladi, pa je ta delež narasel na 50 odstotkov, saj občine zgolj s 40 odstotki niso bile zadovoljne. V Združenju občin Slovenije so namreč izračunali, da bi to pomenilo 43-odstotno znižanje prihodkov občin. Protestirali so tudi proti temu, da bi morali tretjino teh prihodkov nameniti za vzdrževanje in gradnjo gozdnih cest. Tudi s to zahtevo so uspeli, saj v najnovejši različici zakonskega predloga piše, da smejo denar porabiti za gradnjo lokalne cestne infrastrukture, o gozdnih cestah pa ni v njem niti besede več.
