Tiskovni predstavnik Evropske podporne agencije za azil (EASO) Jean-Pierre Schembri je za Dnevnik potrdil, da bodo že v prihodnjih dneh začeli preseljevati begunce, o čemer so se dogovorili notranji ministri na dveh srečanjih v septembru. Za preselitev v prihodnjih dveh letih je s sistemom kvot predvidenih skupno 150.000 beguncev. A kaže, da med prvo skupino držav, ki bodo sprejele to manjše število beguncev, ne bo Slovenije. Čeprav nam tega niso potrdili ne na MNZ ne v agenciji EASO, po naših neuradnih informacijah Slovenija ne sodi med prve države, kjer bo EU preizkusila, kako se bo novi program preselitve beguncev sploh obnesel.
MNZ: Postopki za dodelitev zaščite bodo potekali hitro
Ne glede na to, ali bo Slovenija med prvimi državami, kamor bodo preseljeni begunci iz Italije, naj bi postopki dodeljevanja mednarodne zaščite v našo državo prispelim beguncem potekali hitro. Slovenija bo na podlagi dveh odločitev evropskih notranjih ministrov v prihodnjih dveh letih pričakala preselitev 587 beguncev (218 iz Italije, 349 iz Grčije). Čeprav bodo preseljeni prosilci za azil morali tudi pri nas opraviti podobne postopke kot drugod (sanitarno-zdravstveni pregled, fotografiranje in odvzem prstnih odtisov, razgovor, odločitev o prošnji), daljših postopkov ne pričakujejo. Po prihodu v Slovenijo bodo begunci nameščeni v azilnem domu v Ljubljani, kjer bodo dobili tudi svetovalca za integracijo, s katerim bo vsak posamično oblikoval osebni integracijski načrt glede na svoje želje, zmožnosti in sposobnosti.
Ko jim bo mednarodna zaščita odobrena, bodo iz azilnega doma premeščeni v eno od integracijskih hiš v Mariboru ali Ljubljani. Vključeni bodo v programe integracije, med drugim tudi tristourni tečaj slovenskega jezika, prejeli bodo pomoč pri urejanju dokumentov, praktično pa naj bi spoznavali tudi vsakdanje življenje v Sloveniji. V času uvajalnega obdobja in še nadaljnje leto jim ne bo treba skrbeti za nastanitev, prav tako jim za namestitev v integracijskih hišah ne bo treba plačati. Po končanju bivanja v integracijski hiši bo beguncem z mednarodno zaščito država še dve leti zagotavljala finančno pomoč pri kritju stroškov zasebne nastanitve, prav tako tudi pomoč pri reševanju življenjskih situacij, so pojasnili na MNZ.
»Najprej bomo proces preselitve preizkusili z manjšim številom beguncev. Tako želimo videti, kako ta proces deluje,« je pred začetkom izvajanja kvotnega programa za begunce dejal Schembri in pojasnil, da je tako kot za vso EU tudi za njihovo agencijo ta postopek povsem nov.
Schembri je povedal, da v tem prvem koraku ne bodo preseljevali zgolj Sircev. Ti imajo zaradi državljanske vojne poleg Eritrejcev in Iračanov največ možnosti, da jim bodo mednarodno zaščito tudi dejansko odobrili. V prvi skupini preseljenih beguncev bodo tudi pripadniki drugih nacionalnosti.
Postopek preselitve poteka v dogovoru z državami članicami. Vodi ga prav agencija EASO skupaj z agencijo za zaščito meja Frontex in Europolom. Tiskovna predstavnica evropske komisije Natasha Bertraud včeraj še ni mogla povedati, kdaj se bo preselitev prvih beguncev dejansko začela. Preselitvene kvote so bile v večjem delu sprejete za begunce, ki so na evropska tla vstopili v Italiji in Grčiji. Obe državi sta evropski komisiji že predložili akcijski načrt preselitve, najkasneje konec novembra pa morata vzpostaviti posebne sprejemne centre (hot spots). V njih bodo begunce popisali in povprašal o njihovem poznavanju jezikov in željah, kam bi želeli biti premeščeni. Vzeli jim bodo prstne odtise in preverili, ali so upravičeni do mednarodne zaščite in ali predstavljajo varnostno grožnjo.
Prvi takšen center že deluje v Italiji, Grčija pa s pripravo teh centrov še zaostaja. Do konca novembra mora v Italiji delovati šest takšnih centrov (v Pozzallu, Porto Empedocleju, Trapaniju, Lampedusi, Augusti in Tarantu), v Grčiji pa pet (na otokih Samos, Lesbos, Ios, Kos in Leros). Centri bodo torej neke vrste sito, kdo od prispelih beguncev bi v evropskih državah lahko pridobil azil. Ekonomske migrante naj bi agencija Frontex z razširjenimi pooblastili pospešeno vračala v države, od koder so prišli, ali pa v njihove domovine, če te veljajo za varne države.
Preselitev v dogovoru z državo prejemnico
Čeprav v Bruslju ne pojasnjujejo, ali se bo prva preselitev beguncev zgodila že pred oktobrskim vrhom voditeljev Evropske unije sredi meseca, v EASO zagotavljajo, da je preselitev prve skupine beguncev skorajda nared. V prvem sprejemnem centru na Siciliji prav v teh dneh že poteka postopek njihove registracije, odvzema prstnih odtisov, varnostnega preverjanja in ocene, ali dejansko sodijo v tisto skupino beguncev, ki bi bila upravičena do mednarodne zaščite. Do odvzema prstnih odtisov prihaja zato, da bi onemogočili tako imenovane sekundarne migracije beguncev. Če namreč preseljeni begunci ne bi ostali v njim dodeljeni državi in bi odšli v katero drugo od držav članic, bi jih tamkajšnji varnostni organi lahko vrnili v prvotno dodeljeno državo.
Vsaka država članica pred preselitvijo beguncev prejme seznam oseb, ki naj bi bile preseljene na njeno ozemlje. Pred dokončno odobritvijo nacionalnih oblasti lahko varnostni organi izvedejo še svoje varnostno preverjanje dodeljenih beguncev in nato pristanejo na njihovo preselitev. Od evropske komisije bosta Italija in Grčija za preselitev vsakega begunca prejeli po 500 evrov pomoči (za potne stroške), država, ki bo begunce sprejela, pa bo dobila po 6000 evrov za stroške nastanitve in oskrbo vsakega begunca. Odločitev, kam bodo katerega begunca poslali, predstavniki EASO skupaj z nacionalnimi oblastmi držav članic sprejemajo na podlagi več dejavnikov. Upoštevajo njihovo znanje jezikov, želje po določeni državi, pomemben dejavnik so tudi združitve beguncev z družinami v kateri od držav članic.
Aleš Gaube, Meta Roglič
