Več sto izgubljenih delovnih mest, mizerno ali v veliki večini primerov sploh ne poplačani upniki, tudi tisti, ki imajo svoje terjatve zavarovane, številni predkazenski in kazenski postopki, na podlagi katerih so sodišča izrekla več obsodilnih sodb, je bilanca petletnice stečajnega postopka Vegrada. Po prvotnih načrtih bi se moral končati že lani, po najnovejših pa naj bi bil končan do 2017. Celotni stroški stečaja bodo znašali več kot sedem milijonov evrov.
2500 upnikov, 450 milijonov evrov terjatev in le malo premoženja
Ob začetku stečaja je vrednost premoženja, ki ga je za seboj pustil propadli velenjski gradbinec, znašala »le« okrog 20 milijonov evrov. Po drugi strani je približno 2500 upnikov skupaj prijavilo kar za 450 milijonov evrov terjatev. Medtem ko stečajni upraviteljici Alenki Gril prodaja premoženja v minulih letih ni šla dobro od rok, ji je v letošnjem letu uspelo prodati večino nepremičnin. Od njih skoraj nobena ni bila prodana na prvi javni dražbi, temveč šele po večkratnih poskusih, pogostokrat občutno nižje celo od ocenjenih likvidacijskih vrednosti.
Po pojasnilih Grilove je letos med drugim prodala Vegradov proizvodni objekt Selo v Paki pri Velenju. Ker sprva ni bilo zanimanja za nakup celotnega kompleksa, ga je upraviteljica razdelila v štiri sklope. Prodati ji je uspelo tudi samska domova v Ljubljani in Velenju, poslovno stavbo v Mariboru, industrijska kompleksa Montal in Metleče. Med večjimi nepremičninami, ki so še naprodaj, je zemljišče v ljubljanskem Mostecu, po likvidacijski vrednosti ocenjeno na dobra dva milijona. Kdaj bo to zemljišče naprodaj, je težko napovedati. V Mostecu je Vegrad zgradil stanovanjski kompleks Mostec 1 in Mostec 2, na zemljišču poleg pa je nameraval zgraditi še sosesko Mostec 3. Toda ker so nekateri stanovalci prepričani, da del zemljišč pripada obstoječim objektom, so vložili tožbo. Ta pa ovira prodajo zemljišča, na kateri ima hipoteke vknjižene Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB). S ciljem, da se prodaja zemljišča ne bi vlekla v nedogled, je Grilova sodišče že dvakrat zaprosila, naj v zadevi hitro odloči.
Skupna likvidacijska vrednost vseh nepremičnin, ki jih je imel Vegrad ob začetku stečaja, je znašala slabih 19 milijonov evrov. Od tega zneska je bila do zdaj prodana dobra polovica nepremičnin, vendar je bil iztržek več kot polovico nižji od likvidacijskih vrednosti. Če upoštevamo še zanjo fazo kompleksa Selo, ki ga je Grilova že prodala za 4,2 milijona evrov, v teku pa je pridobivanje soglasja zastavnega upnika DUTB in priprava prodajne pogodbe, ji je za prodajo ostalo še za 4,7 milijona evrov nepremičnin. Te namerava Grilova izročiti zastavnim upnikom.
Zastavnim upnikom le milijon evrov
Toda v enem tovrstnem primeru se že zapleta. Gre za večje zemljišče v Cerknici s tremi stanovanjskimi bloki, ocenjeno na 1,8 milijona evrov, na zadnji javni dražbi pa ga Grilovi ni uspelo prodati za 1,38 milijona evrov. Družba Elgoline, pred časom v lasti nekdanjega cerkniškega župana Miroslava Levarja, danes pa v lasti njegovih družinskih članov, bi zemljišče sicer prevzela, vendar bi pokrila le tiste stroške, ki neposredno bremenijo nepremičnino, ne pa stroškov stečajnega postopka. Ker je to v nasprotju z insolventno zakonodajo, ki določa, da ob odsotnosti zadostnega premoženja stroški bremenijo tudi premoženje, ki je zastavljeno, je takšen predlog upniški odbor zavrnil, po napovedih Grilove pa ga bo zagotovo zavrnilo tudi sodišče.
Stališče družbe Elgoline je razumljivo. Samski dom v Velenju, na primer, je bil ocenjen na skoraj 1,1 milijona evrov, po sedmem poskusu pa letos prodan za 335.000 evrov. Toda, ker izkupiček od prodaje in pobrane najemnine v času stečaja ni zadoščal za kritje vseh stroškov, ki so bremenili nepremičnino in del stroškov stečaja, je Grilova predlagala, da do nakazila kupnine DUTB, ki je od Nove Ljubljanske banke s terjatvami do Vegrada prejel zastavno pravico na samskem domu, ne pride. Podobnih primerov je več. Za predstavo, od štirih milijonov evrov, kolikor jih je upraviteljica iztržila od zastavljenih nepremičnin, je med ločitvene upnike razdelila le milijon evrov. Da bi ločitveni upniki Vegrada sploh lahko pridobili del sredstev od unovčenega premoženja, mora biti to prodano po vsaj polovični likvidacijski vrednosti, je opozorila Grilova: »Upniki, ki so dovolili, da se nepremičnine obremenijo za dva- ali trikratnik njihove vrednosti, morajo zdaj nositi posledice.« Po njenih pojasnilih je Vegradov stečaj specifičen in bi bil lahko šolski primer o tem, kako je lahko premoženje v stečaju nesorazmerno z zahtevanim obsegom dela.
500 pravd in več kot 20 ovadenih oseb
Poleg obsežnega preizkusa terjatev okrog 2500 upnikov je Grilova na začetku stečaja že podedovala okrog 500 pravd, med stečajem pa vložila nekaj deset tožb. Od vseh postopkov pred sodišči jih je odprtih še približno 50. »Veliko je raznovrstnih izvršb. Upnike tudi pozivamo, naj pravde prevzamejo. Toda nov upnik ne more nadaljevati pravde, če dolžnik s tem ne soglaša,« je dejala Grilova. Ravno zato bo stečajni postopek Vegrada težko zaključen do konca leta 2017.
Poleg Grilove je stečaj Vegrada v veliki meri zaposlil še organe odkrivanja, pregona in sojenja. Nekdanja prva dama družbe Hilda Tovšak prestaja zaporno kazen na Igu, pred njo pa je še več drugih postopkov. Zaradi gradnje hiše Simoni Dimic, nekdanji vodji kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja, bo v kratkem na zatožno klop sedel Matej Košič, nekdanji glavni izvršni direktor propadle družbe in desna roka Tovšakove. Na policiji so pojasnili, da so od leta 2010 v povezavi z Vegradom obravnavali več kot 50 kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete in kršitev temeljnih pravic zaposlenih, na tožilstvo pa zaradi več kot 120 kaznivih dejanj ovadili več kot 20 oseb. Na specializiranem državnem tožilstvu pa so povedali, da je ena zadeva še v fazi preiskave, v petih primerih so vložili obtožnice, tri zadeve, ki so potekale pred celjskim okrožnim sodiščem, pa so razsojene.
