Krekova donjuanska afera.
Nato je jel dr. Krek kričaje kakor tuleč derviš v maloazijskem Skutariju, razpravljati, kakor je sam rekel, o svoji donjuanski aferi. Imena osebe, ki je bila subjekt te donjuanske afere, se je skrbno izogibal izreči. Ta ženska, je vpil, s katero sem prišel po krivdi zdravnika za histerične bolnike v dotiko, mi je povzročila neznansko bol in gorje. Toda njej oproščam, obračam pa se proti tistemu časopisju, ki me je radi te afere postavilo na sramotilni oder, me osramotilo pred vso javnostjo ter napelo vse svoje sile, da bi mi s pomočjo te afere odjedlo itak skromni košček kruha. (Klerikalci, ki so se zbrali okrog Kreka, burno ploskajo in kriče: Živio Krek! Napredni poslanci mirno motrijo ta očividno inscenirani tragikomičen prizor.) In proti temu sem brez orožja, ker je med 36 porotniki samo – 8 klerikalcev. Zato mi je tudi nemogoč boj proti korupciji, proti laži in obrekovanju. (…)
Slovenski narod, 3. oktobra 1913
Sodni dan.
(...) Včeraj je dr. Krek pri obravnavanju interpelacije liberalne stranke glede sestave porotnih imenikov razkrinkal kampanjo Kamilie Theimerjeve s takim krepkim mahom, kakor bi blisk temno noč razsvetlil. To je bil Krek v vsej svoji moči, naš Krek, ki je zapisan v srcih našega ljudstva kakor nobeden, ki je stopil na plan, nenadoma, originalno, kot le on zna, ter z bičem ošibal brezmejno podlost gonje liberalnega časopisja. Kar imamo zbornico, niso nikoli donele po dvorani take ovacije kakor so včeraj, ko so naši poslanci pod vtiskom tega sijajnega govora aklamirali dr. Kreka in deželnega glavarja in ogorčenje, ki se je dvignilo proti liberalcem, se v svoji elementarni sili ne da popisati z nobenim peresom. (…)
Slovenec, 3. oktobra 1913
Neozdravljivi.
Pretekli četrtek se je obrnil dr. Krek v svojem znanem govoru tudi do liberalnih poslancev v zbornici in izrazil željo, naj bi prenehalo to politično barabstvo, katerega je večji del krivo liberalno časopisje s svojim pouličnim tonom, med nami. Rekel je liberalcem dobesedno, naj »bi vsaj živeli skupaj drug pri drugem kakor ljudje«. In odgovor na te besede? Čitajte »Slovenski Narod« od petka. List imenuje dr. Kreka »tulečega derviša v maloazijskem Skutariju«, poslance S. L. S. imenuje »lopove«, »od Boga zavrženo in od vseh poštenih ljudi iz vse duše zaničevano kanaljo«. (…)
Dr. Krek je z ravnodušnostjo posegel v infamno gonjo proti sebi in dr. Šusteršiču in vsak pošten človek, ki ima vsaj iskrico vesti še v svoji duši, je na jasnem o nezmerni hudobiji in krivici, ki jima je delala znana proslula ženska in ž njo vred liberalni listi. Ali mislite, da so liberalni listi toliko dostojni, da bodo užaljenemu in tako infamno obrekovanemu dr. Kreku dali kako zadoščenje! Kaj še! »Slov. Narod«, »Dan « in »Zarja« včeraj in danes škrtajo z zobmi, ker se jim je strgala iz žrela kost, ki so jo mleli in grizli že pol leta. (…)
Slovenec, 4. oktobra 1913
Sodni dan.
(...) Ta mož, ki je doslej ošabno zaničeval vsakega, kdor se ni vklonil klerikalni stranki, ki je pljuval na politične nasprotnike in jih zasramoval na vse načine, je bil razkrinkan. Ta moralist je v vsakem drugem očesu videl vsak pezdirček, bruna v lastnem očesu pa ni videl. Zdaj pa se je delal strašno razžaljenega, da je Theimerica razkrila razmerje, katero je imela ž njim. Da je to sam provzročil, da je to izzval s člankom, v katerem je tajil, kar pričajo njegova pisma, to pri tem najnovejšem specijalistu za ženske bolezni ne pride v poštev. (…)
Zato so poslanci napredne stranke molče poslušali klobasarije dr. Kreka, tega profesorja morale, ki ima najprej ljubezensko razmerje, potem pa svojo ljubico pod plaščem poslanske imunitete imenuje vlačugo. S Theimerico so občevali in jo vabili v svojo hišo Šusteršič in njegova žena, Povše in njegove hčere, Pogačnik in prelat Kalan in drugi klerikalni veljaki – dokler so rabili njene visoke zveze in njen veliki vpliv. Dotlej je bila visokospoštovana v vseh klerikalnih krogih, zdaj pa, ko je na storjene ji infamije primerno nastopila, zdaj, ko je na Krekovo izzivanje objavila njegova pisma, zdaj je pa – vlačuga. Pa s tem psovanjem ni Krek spravil teh pisem iz sveta in ni zadušel svetlobe, ki je padla nanj, nasprotno, Krek si je s svojim nastopom v deželnem zboru šele prav vrat zlomil. (…)
Slovenski narod, 4. oktobra 1913
Sijajno zadoščenje dr. Kreku in dr. Šusteršiča na nesramne napade liberalnega časopisja.
Ta seja deželnega zbora je bila za slovenske liberalce pravi sodnji dan. Liberalni listi so namreč najeli neko nemško Dunajčanko, po imenu Kamilo Tajmer, ki piše že kake pol leta v slovenskih liberalnih listih in obrekuje dr. Šusteršiča in dr. Kreka na nesramen način. Pravimo, da so jo najeli. Zakaj ona se razumi toliko na naše razmere, kakor zajec na boben. Liberalci ji pripovedujejo in spišejo lažnjiv članek, ona ga pa podpiše, pa ga denejo v »Slovenski Narod«. Bati se ji ni treba ničesar, ker so med ljubljanskimi porotniki skoro sami liberalci, ki »Slovenski Narod« zmerom oprostijo, če se »Narod« še tako laže. (...)
Domoljub, 9. oktobra 1913
