Direktorju Študentske organizacije Univerze (ŠOU) v Ljubljani Andreju Klasincu nič ni moglo pokvariti včerajšnjega dne. Na Pivovarniški ulici, streljaj od Pivovarne Union in neposredno ob železniški progi, je v družbi dekana ljubljanske univerze Ivana Svetlika in podžupana Mestne občine Ljubljana Dejana Crneka slavnostno odprl študentski kampus, naložbo, ki bo do leta 2017, ko naj bi bila zaključena, študentski proračun olajšala za skupaj približno tri milijone evrov. Prve ure novega študentskega kampusa so bile tako bolj praznik za idejne očete kot za študente. Navsezadnje kljub zaključeni prvi fazi, ki je po Klasinčevih besedah nanesla 700 tisoč evrov stroškov, večina prostorov čaka na zaključna dela in najemnike, ki bodo zanje plačevali tržno najemnino. Spomnimo, da je študentski kampus zrasel v že obstoječih objektih, zaradi česar so se izognili pridobivanju gradbenega dovoljenja, ki bi zagotovo prineslo precejšnje zaplete.

»Družinski profitni center«

Študentski kampus bo študentom ponujal informacijsko točko ŠOU v Ljubljani, kjer bodo lahko urejali prehrano in druge administrativne zadeve, študentski servis, potovalno agencijo, picerijo s kavarno, menzo, zavarovalnico, trgovino, čitalnici, predavalnice in prostor za socialni inkubator, prireditveno ploščad. V igri je parkirni prostor za avtodome, razmišljajo o karticah zvestobe. Eden od redkih vidnih opozicijskih poslancev v študentskem zboru Jure Novak iz Študentske Iskre opozarja, da »v resnici ne moremo govoriti o študentskem kampusu, ampak prej o nekakšnem družinskem profitnem centru«. Prostor bo namreč namenjen predvsem komercialnim dejavnostim, saj je gradnja sprva obljubljenih študentskih domov zaradi drugačne namembnosti zemljišča vprašljiva. Klasinc sicer zagotavlja, da so pobudo za spremembo namembnosti vložili, a bo ta zaradi zamujenih rokov prišla v poštev kvečjemu pri naslednjem spreminjanju občinskega prostorskega načrta čez predvidoma dve leti.

Dejstvo, da bi študentski kampus lahko »povozil« tivolski lok železniške proge, ki naj bi v nekaj letih razbremenil glavno železniško postajo v prestolnici, Klasinca niti najmanj ne skrbi. »Tukaj proga še dolgo ne bo potekala, to nam zagotavljajo tudi Slovenske železnice. Na kogar koli smo se obrnili, o tem ni vedel nič. O tej progi se je večinoma le pisalo,« je izjavil. Klasinc očitne ne ve ali pa ne želi vedeti, da so na Direkciji za infrastrukturo, ki vodi naložbo, že 10. junija zaključili z zbiranjem smernic k pobudi za pripravo državnega prostorskega načrta za to območje. Smernic v zvezi s kampusom niso prejeli. Klasinc se je včeraj muzal, da se bo težko kdo odločil graditi progo čez kampus, ko bo videl tam deset tisoč študentov. »Sicer bomo pač dobili šest milijonov evrov odškodnine,« je dejal prostodušno. A pristojno ministrstvo naj bi za odkupe, služnosti in odškodnine odštelo med 2,8 in 4,8 milijona evrov. Tivolski lok naj bi bil dokončan leta 2019, torej samo dve leti po dokončanju kampusa.

Meja je nebo

Odškodninskih zahtevkov se je očitno ustrašila tudi direkcija, ki jo vodi Damir Topolko. Na vprašanje, kako komentirajo odprtje kampusa na območju, predvidenem za gradnjo loka, in kako Klasinčeve obete visokih odškodnin, so odgovorili: »V fazi umeščanja tivolskega loka v prostor bo potrebno upoštevati dejansko stanje objektov v prostoru in najti ustrezne tehnične rešitve za izvedbo gradnje.« Ali bi to lahko odložilo in podražilo naložbo, za zdaj ni jasno.

Klasinc ima za prihodnost v vsakem primeru megalomanske načrte. Graditi si želi desetnadstropno stanovanjsko stolpnico, sanjari tudi o železniškem postajališču Kampus. »Vizija je videti, česar drugi ne vidijo,« je poudaril v svojem govoru. Za zdaj bo kampus sicer videl predvsem veliko zabave. Koliko je ŠOU v Ljubljani namenil za pogostitev na odprtju, brezplačne koncerte, katerih vrhunec bo zagotovo nastop Modrijanov, nam včeraj do zaključka redakcije niso odgovorili, kot tudi ne, kakšne prihodke ima direktor zavoda, ki upravlja z zavodom, Bojan Kurež.

»Medtem ko se denar za megalomanske projekte najde, na obroke hira Radio Študent, privatizira se Študentska založba, uničujejo časopis Tribuna,« so ogorčeni v Študentski Iskri. Po njihovem mnenju bi študentska organizacija življenje in študij mladim bistveno bolj kot z odpiranjem pekarn in trgovin izboljšala z urejanjem področja študentskega dela ali gradnjo socialnih stanovanj.