Danes bi morala na zatožno klop sesti Kranjčana Dejan Savić in Stanko Radojević. Obtožena in obsojena sta bila, da sta v stavbo kranjske policije maja 2009 vrgla bombo, ki je eksplodirala, poškodovanih pa ni bilo. A »kranjska bombaša« sta nedolžna, tožilstvo je obtožnico umaknilo.
Tožilka Renata Vodnjov ju je na začetku preganjala zaradi nedovoljene posesti orožja in povzročitve splošne nevarnosti. Savić je bil obsojen na dve leti, ki ju je tudi odsedel, Radojević še na pol leta daljšo zaporno kazen. Slednji je bil udeležen tudi v drugih sodnih postopkih. Sodnica Andrijana Ahačič se ob izreku sodbe marca 2010 ni zmenila za argumente odvetnice in nekdanje tožilke Anke Kozamernik, ki je opozorila na nezakonito delo policije oziroma tožilstva in posledično sodišč v zvezi z odvzemom DNK pred leti še mladoletnemu Saviću. Policija in tožilstvo sta namreč vzorec DNK uporabljala kot dokaz, čeprav tega po pravnomočni odločitvi evropskega sodišča za človekove pravice ne bi smela. Sodnica Ahačičeva je torej na podlagi nezakonitega dokaza izrekla obsodilno sodbo.
Trmasta odvetnica
Kozamernikova pa ni odnehala in zdaj je jasno, da je imela prav. Lani je ustavno sodišče odločilo, da je zakon, ki omogoča take dokaze, neustaven, posledično je vrhovno sodišče razveljavilo obsodbo kranjskega okrožnega sodišča, ki jo je sicer potrdilo tudi višje sodišče v Ljubljani. »Dejana Savića sem branila po službeni dolžnosti. Toda to ne spremeni moje odgovornosti in zelo zgodaj sem opozorila, da obtožba in kasneje sodba temeljita na nezakonito pridobljenem dokazu. Niso mi verjeli do zdaj, ko je Savić že prestal celotno zaporno kazen. Zdaj mu seveda pripada odškodnina, sam pa se bo odločil, kako bo to pravico izkoristil,« je dejala Kozamernikova.
Enak končni izid velja tudi za Stanka Radojevića. Oba sta bila oproščena tudi za kaznivo dejanje v zvezi s posedovanjem vojaške bombe M75, a se je postopek selil s kranjskega na višje sodišče in nazaj.
Vodja kranjskega tožilstva Marija Marinka Jeraj je včeraj povedala, da naj bi ustavno sodišče o neustavnosti zakona, ki je dopuščalo za Savića obremenilne dokaze, odločilo letos. A je dejansko že leto prej. Na kranjsko sodišče so sklep vrhovnega sodišča o varstvu zakonitosti, ki se nanaša na odločitev ustavnega sodišča, prejeli maja letos, tožilstvo pa je šele konec septembra odločilo, da obtožbo umakne. Od odločitve ustavnega sodišča do dejanske posledice za obsojena je minilo več kot leto in pol, od odločitve vrhovnega sodišča pa pol leta. Od prve sodbe leta 2010 sta oba veljala za kriva in zaporno kazen prestala.
Odvetnica Kozamernikova je opozorila, da je slovenski pravni sistem del evropskega in se morajo tega zavedati vsi v pravosodju. Njej, ki je pravočasno opozorila na evropsko prakso, dolgo ni verjel nihče.
