Sojenje 21-letnemu Džoharju Carnajevu, naturaliziranemu Američanu iz Čečenije, je še pred izbiranjem velike porote postalo epska pravna bitka. Začeti bi se moralo že novembra lani, obrambi pa ga je uspelo zavleči z zahtevo, da ga premestijo iz Bostona, ker naj v mestu, kjer je bombni napad na maratonce in gledalce s tremi mrtvimi in več kot 150 ranjenimi povzročil neizbrisno bolečino, ne bi bilo porotnika, ki ga to teroristično dejanje ne bi pretreslo. S tem bi onemogočili nevtralno presojo. Po oceni pravnih strokovnjakov je bila zahteva po premestitvi sojenja, ki jo je podala izredno močna obrambna ekipa z znanima nasprotnikoma smrtne kazni Judy Clarke in Davidom Bruckom, mnogo bolje utemeljena kot v primeru Timothyja McVeigha leta 1996, ko so sojenje iz Oklahome preselili v Denver. A prizivno sodišče se je strinjalo z odločitvijo okrajnega sodišča, da Carnajevu sodijo v Bostonu, za izbiro dvanajstih porotnikov in šestih namestnikov pa je nato slednje razposlalo kar približno 1200 vpoklicev.
Odmevno sojenje in velik pravni zalogaj
Sodnik George A. O’Toole ter tožilstvo in obramba so se včeraj lotili izbiranja velike porote, ki naj bi bila sestavljena v prihodnjih dneh ali celo tednih. V skrbnem zaslišanju bodo namreč morali vsi člani poleg nepristranskosti izkazati zmožnost in pripravljenost, da Carnajevu izrečejo smrtno kazen, če mu bodo očitani zločini dokazani. Zvezna država Massachusetts, kjer je Boston glavno mesto, nima smrtne kazni, vendar Carnajevu sodijo na okrajnem sodišču, ki je pristojno za sojenje v primeru kršitve zveznih zakonov ali pravd med pripadniki različnih zveznih držav, na federalni ravni pa je v ZDA smrtna kazen v veljavi. Časnik Boston Globe, ki je po odločitvi zveznega državnega tožilca Erica Holderja, da za Carnajeva zahteva smrtno kazen, opravil raziskavo o njej, je med drugim ugotovil, da jo podpira 62 odstotkov prebivalcev Massachusettsa, kljub temu pa proces ne bo samo odmevno sojenje, ampak tudi velik pravni zalogaj.
David Hoose, eden redkih odvetnikov v Novi Angliji, ki ima izkušnje s sojenji z zagroženo smrtno kaznijo, je med drugim za omenjeni časnik komentiral, da ga nikakor ne gre primerjati z drugimi sojenji. »Vsaka faza procesa mora biti predmet skrbne preiskave, kar je tudi nujno zaradi možne smrtne obsodbe,« je dejal. V Massachusettsu so zadnjo smrtno kazen izvršili leta 1947, za neustavno pa so jo razglasili leta 1982. Tamkajšnje okrajno sodišče (teh je v 50 ameriških zveznih državah 94), ki sodi v zvezni sodni sistem, je od takrat izreklo le dve, in sicer leta 2001 medicinski sestri Kristen Gilbert, ki je v veteranski bolnišnici v Northamptonu umorila več pacientov s povzročanjem srčnega zastoja, ter dve leti pozneje Garyju Leeju Sampsonu za krute umore treh voznikov, ki so ga pobrali na cesti v enem tednu.
Prva zaslišanja verjetno šele februarja
Velika porota, ki se bo morala skrbno seznaniti z vsemi podrobnostmi sojenja, bo po napovedih prva zaslišanja poslušala šele februarja, sojenje pa se utegne razpotegniti na več mesecev, saj je zanj poleg strokovnjakov samo s strani tožilca predvidenih okoli 700 prič. Na koncu bo morala dvanajsterica porotnikov sprejeti soglasno odločitev. Če je ne bo, bo posredoval sodnik, ki bo Carnajeva, če mu bo krivda dokazana, poslal v dosmrtni zapor. Odvetniki, ki so specializirani za tovrstna sojenja, navajajo, da razveljavitev sojenja zaradi nesoglasja porote ne pride v poštev. Pri njeni izbiri pa mora sodnik O’Toole tehtati ne le pripravljenost porotnika za izrek smrtne kazni, ampak tudi zagotovilo, da bo sposoben smrtni kazni nasprotovati, če bo ugotovil, da je dokazana kazniva dejanja Carnajeva ne zahtevajo.
Obtožnica očita Džoharju Carnajevu 30 kaznivih dejanj, za 17 med njimi pa je zagrožena smrtna kazen. Sojenje bo potekalo v dveh fazah. Če bodo v prvem delu porotniki presodili, da je kriv za bombni napad, bodo v drugem odločili o njegovi usodi po podrobni preučitvi vseh dokazov in izjav prič. V tem delu so pravila dokazovanja mnogo ohlapnejša, tožilstvo in obramba pa imata več manevrskega prostora za prikaz obtoženca. Tožilec ga bo še bolj poskušal upodobiti kot zakrknjenega krutega morilca, medtem ko obramba že zdaj Carnajeva predstavlja le kot dovzetnega najstnika (v času napada je bil star 19 let), ki je padel pod vpliv dominantnega starejšega brata Tamerlana s skrajnimi islamskimi stališči. Slednji je bil tri dni po bombnem napadu ubit v spopadu s policijo, potem ko sta na begu ustrelila enega od varuhov reda na bostonski univerzi MIT. Tudi ta uboj je med zločini, zaradi katerih Džoharju grozi smrtna kazen. Takrat je bil huje ranjen, po zdravljenju pa je ostal zaprt v Fort Devensu v Ayeru pod posebnim režimom in z omejenimi komunikacijami. Pet odvetnikov njegove obrambe plačujejo ameriški davkoplačevalci, na Carnajevo zahtevo pa sta v tej ekipi dva z izkušnjami v procesih z zagroženo smrtno kaznijo. Že omenjena Judy Clarke je leta 1995 v Južni Karolini pred smrtno kaznijo rešila takrat 24-letno Susan Smith, potem ko je bila obsojena zaradi umora tri leta in dobro leto starih sinov.
Tudi protesti nasprotnikov smrtne kazni
Sojenje Carnajevu spremljajo okrepljeni varnostni ukrepi in poostrena pravila v sodni dvorani, saj je sodnik prepovedal vse, kar bi lahko motilo porotnike, med drugim kakršne koli transparente s sporočili. Pričakujejo namreč, da se bodo pred sodiščem poleg še vedno ogorčenih Bostončanov zaradi bombnega napada na njihovo maratonsko ikono zbirali tudi nasprotniki smrtne kazni v Massachusettsu. V težavah pa se bo ob morebitnem izreku smrtne kazni Džoharju Carnajevu znašel tudi tamkajšnji guverner Mitt Romney, Obamov protikandidat na zadnjih volitvah. Po obsodbi Garyja Leeja Sampsona je namreč zavrnil odobritev zvezne vlade za njegovo usmrtitev v Massachusettsu, ker je tam nezakonita. Okrožnemu sodišču je takratni guverner New Hampshira Craig Benson predlagal, da Sampsona usmrtijo pri njih, ugotovljen spodrsljaj na sojenju s porotnikom, ki je lagal pri izbiranju velike porote, pa je Sampsonovo smrtno obsodbo za zdaj ustavil.
Brata Carnajev sta v ZDA skupaj z družino iz Dagestana prišla leta 2002, deset let pozneje pa sta dobila ameriško državljanstvo. Najhujši teroristični napad v ZDA po napadih 11. septembra 2001 sta z doma narejenima bombama izvedla 15. aprila 2013, v beg pa sta se podala tri dni po tistem, ko je FBI objavil njuni fotografiji. Po umoru policista na MIT so v dotlej najbolj spektakularnem lovu na zločince v ZDA takrat 26-letnega Tamerlana ubili, Džoharja pa huje ranili, a ga je rešila hitra zdravniška pomoč.
