Ministrstvo za kulturo v dajanju škodljivih zgledov resda ni izjema. Podobno so zakon obvozile nekatere občine kot ustanoviteljice javnih zdravstvenih domov in šolsko ministrstvo, ki je lani pomagalo manj poslovno uspešnim šolam, bolj uspešnim pa pustilo, da si pomagajo same. Te so za razliko od ustanovitelja ravnale po črki zakona in sprožile tožbo, na osnovi katere je ministrstvo po zamenjavi oblasti popustilo. Zato je postopanje ministrstva za kulturo v danem primeru toliko bolj iracionalno, saj si navsezadnje lahko obeta popolnoma enak pravni scenarij.
V primeru kulture so oškodovani SNG Opera in balet Ljubljana, SNG Drama Ljubljana in Cankarjev dom, ki niso le med največjimi in torej najbolj zajetno javno financiranimi na področju kulture, pač pa tudi med bolj poslovno uspešnimi. Še za spoznanje bolj je postopanje ministrstva zgrešeno v primeru SNG Opere in baleta Ljubljana, ki je dobiček doslej porabljal za poravnavanje dolga iz preteklih let in ga je na ta način polovico že poravnal. Ministrstvo torej s svojim ravnanjem zavodu posredno onemogoča, da bi še sam ravnal skladno s črko zakona, ki mu nalaga smotrno porabo ustvarjenega dobička in navsezadnje izpolnitev obveznosti do upnika – države. Na ministrstvu se ne vznemirjajo in pravijo, da se bo poravnavanje tega dolga pač nekoliko podaljšalo v prihodnja leta. Če ne bi bilo sumljivega nič drugega, bi dim nedvomno zavohali pri tej neobičajni popustljivosti upnika.
Ravnanje ministrstva kaže na popolno zmedenost in inercijo državnega organa, ki se brez najmanjše refleksije še vedno zateka h kriznemu menedžmentu, ki dolgoročno pomeni popolnoma zgrešeno politiko države: poslovna uspešnost ne bi smela biti nikoli razlog in utemeljitev za kaznovanje. Odpira se ne le vprašanje izpolnjevanja zakonskih obveznosti države do zavodov, ki jih je sama ustanovila, pač pa tudi modrosti teh, ki odločajo o naši usodi. Pameten gospodar prej ali slej dojame, da sta negativna selekcija in neenakopravna obravnava bolj uspešnih skrajno kontraproduktivni.
Prav stabilno financiranje je prvi pogoj, da zavod sploh lahko maksimalno izrabi vse svoje potenciale, ustvari programske presežke, na osnovi tega pa tudi želene poslovne rezultate. Ministrstvo v danem primeru ne sporoča le, da zakoni za nekatere veljajo bolj, za druge pa očitno manj, pač pa daje izjemno negativno sporočilo tudi svojim ustanovam, ki želijo ravnati kot dobri gospodarji in uspešni poslovni subjekti. Sporoča, da je lahko kakovostno in do javnih financ odgovorno delo dvorezen meč, ki ga lahko država obrne sebi v prid, zavodu pa v nesporno škodo.
