Miki Muster se je nad risanjem stripov navdušil že leta 1938, ko si je kot otrok v ljubljanskem kinu Matica ogledal Disneyjev film Sneguljčica in sedem palčkov. Študiral je kiparstvo, vendar risanja stripov tudi med študijem ni opustil, poklicno pot risarja stripov pa je začel pri ilustriranem tedniku Poletove podobe in povesti, kjer je leta 1952 objavil prvo epizodo iz serije Zvitorepčeve prigode z naslovom Prelisičeni Zvitorepec.
Spoj Disneyja in ljudske pravljice
Likovne reference za figuro Zvitorepca je Muster najprej iskal v Disneyjevem slogu, značajsko pa je lik delno oblikoval tudi po junakinji slovenskih ljudskih pravljic, lisici Zvitorepki. Tako kot se je spreminjala in razvijala Mustrova risba, so se preoblikovali in značajsko izpopolnjevali tudi njegovi junaki. Vsi trije liki – Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik – so, tako kot se to zgodi mnogim avtorjem, tudi Disneyju, postajali vse bolj simpatični, saj so ostre poteze zamenjale bolj čokate, dobrodušne in mehkejše podobe.
Na razvoj stripovske serije je poleg izpopolnjevanja likov vplivala še oblika in postavitev strani, ki se je iz začetne pokončne spremenila v podolgovato, poleg tega pa je Muster eksperimentiral tudi s postavitvami pasic in od začetnih štirih pasic s tremi sličicami prešel do dveh pasic s šestimi sličicami. Postopoma je nekoliko spremenil tudi tipografijo in obliko govornih oblačkov, kar je poleg uporabe različnih velikosti in oblik posameznih sličic oziroma njihovih okvirjev še dodatno vplivalo na dinamiko pripovedovanja zgodb.
Kljub prepoznavnosti stripovskih junakov se je kmalu nehalo govoriti o Zvitorepčevih stripih in se je govorilo samo še o Mustrovih stripih. Ni bil torej važen naslov, pomembno je bilo, da je bil to strip Mikija Mustra.
Od stripov do animiranih filmov
Opus Mustrovih stripov je občudovanja vreden, saj je samo za Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika do leta 1973, ko je nehala izhajati Tedenska tribuna, ustvaril 1260 strani stripa, njegov celoten stripovski opus pa presega 5000 strani. Ob tem je Muster ustvaril tudi bogato produkcijo animiranih filmov, v skupnem trajanju desetih ur. Impresivno je, da je Muster vse od scenarija, animacije, kopiranja do slikanja ozadij večinoma naredil sam. Njegov prvi poskus sega v leto 1954, ko se je stripovski junak Zvitorepec prelevil v animiranega, naredil nekaj korakov in skočil čez plot. Med letoma 1960 in 1962 je ustvaril še tri animirane filme: Puščica, Kurir Nejček in Zimska zgodba.
Od leta 1967 se je Muster posvetil televizijskim animiranim reklamnim filmom in tako je do leta 1990 nastalo okoli 380 oglasnih spotov, med katerimi so bili najbolj priljubljeni Cikcak zajčki, Šumi (bomboni visoki C) ter Dana in Jelovica (»Ne bo vam uspelo«). Med letoma 1973 in 1990 je kot svobodni umetnik sodeloval z Bavaria filmom v Münchnu, kjer se je v sedemdesetih letih spoznal z argentinskim humoristom in karikaturistom Guillermom Mordillo. Tako je nastala komična animirana serija Mordillo, v kateri sanjavi in nemi junak hodi po svetu. Muster je ustvaril približno 400 risank Mordillo, v dolžini od 20 sekund do ene minute, serija pa je doživela vrhunec v začetku 80. let, ko je bila predstavljena na filmskem festivalu v Cannesu.
Po letu 1990 se je posvetil predvsem politični karikaturi, ki jo je objavljal v Magu in Reporterju.
Prepoznavnost junaka
Oblikovanje stripovskega junaka, s katerim si avtor pridobi naklonjenost bralcev, je eden izmed sestavnih elementov modernega stripa in Mustru je z njegovimi stripovskimi junaki uspelo prav to. S serijo Dogodivščine Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika je ustvaril klasiko slovenskega stripa in hkrati tudi prve izvirne domače stripovske junake, ki jih poznajo številne generacije slovenskih bralcev. Od leta 1973, ko sta nastala zadnja izvirna stripa, so bili vsi stripi vsaj še enkrat ponatisnjeni. Prvič kot posamezne zgodbe v zvezkih, nato kot zbrana dela v osmih knjigah, naslednjič kot jubilejna izdaja ob avtorjevi osemdesetletnici in zadnjič kot popolna, kronološko urejena zbirka enajstih knjig, za kar je poskrbela Strip.art.nica Buch.
Mustru je leta 2014 predsednik države podelil srebrni red za zasluge za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa, letos pa je prejel tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Ob prejemu te nagrade je povedal: »Ko sem bil otrok, sem sanjal o tem, da bom zabaval generacije otrok, in mislim, da mi je uspelo. Imam pa željo. Če imate tudi vi neizpolnjene otroške sanje, vam želim, da bi se vam izpolnile, tako kot so se meni.«
