Cristiano Ronaldo je najboljši strelec v španskem prvenstvu in ligi prvakov, toda gol je dosegel le na dveh tekmah. Več podatkov pravi, da je Ronaldo v strelski krizi. Skupno je v španski ligi na nasprotna vrata sprožil 48 strelov in zabil le pet golov (vse na isti tekmi proti Espanyolu), kar pomeni 10,41-odstotno uspešnost. Za primerjavo – v lanski sezoni je imel Ronaldo 21,52-odstotno uspešnost doseganja zadetkov. Edina druga tekma, kjer se je še vpisal med strelce, je bil prvi krog lige prvakov, ko je dosegel tri od štirih golov proti Šahtarju iz Donecka.
V španski ligi ni zatresel mreže na petih tekmah od šestih. Proti Sportingu je sprožil deset strelov, proti Betisu šest, proti Granadi osem, proti Athleticu štiri in nazadnje proti Malagi kar trinajst. Zgovoren je tudi podatek, da je Ronaldo pred dvema sezonama, ko je Real prevzel Carlo Ancelotti, brez zadetka ostal na vsega osmih tekmah v španskem prvenstvu. Slabši začetek po šestih krogih je imel le v sezoni 2010/11, ko je imel na računu tri gole.
Poleg Ronalda imata pet zadetkov v španski ligi še njegov soigralec Karim Benzema in Nolito iz Celte Vigo. Kljub temu da ima Real najboljši napad v Španiji, je ob spremljanju njegovih tekem očitna neučinkovitost. Letos so za Madridčane gol dosegli le štirje nogometaši – poleg Ronalda in Benzemaja še James Rodriguez in Gareth Bale, pri čemer slednja že nekaj tekem ne igrata zaradi poškodb. Čeprav imajo manj doseženih zadetkov, se je denimo pri Atleticu med strelce vpisalo šest različnih nogometašev, pri Barceloni pa pet. Pri Madridu primanjkujejo predvsem zadetki vezistov. Letos je še brez gola Isco, enako Luka Modrič, Toni Kroos in Mateo Kovačić. V isti koš spada tudi branilec Sergio Ramos, ki je v preteklosti redno tresel mrežo ob prekinitvah.
Povsem drugače je v obrambi, ki pri Realu že dolgo ni bila tako trdna. Na sedmih partijah je kraljevi klub prejel zgolj en zadetek, čeprav so tekmeci v povprečju na tekmo sprožili deset strelov. Z obrambami blesti vratar Keylor Navas, ki je končno dočakal priložnost pri velikem klubu, čeprav so boljši poznavalci španske lige nanj opozarjali, ko je še bil vratar Levanteja. Ob koncu prestopnega roka je bil tik pred odhodom v Manchester United, saj je Real želel španskega vratarja Davida De Geo, toda zaradi nesoglasij na relaciji Madrid–Manchester je posel padel v vodo. Glede na poznejše predstave Navasa je jasno, da je imel Real pri tem celo srečo v nesreči, saj je kostariški vratar že nekajkrat rešil Madridčane pred večjo izgubo točk.
Toda nekaj manjša učinkovitost Reala ni nič v primerjavi s krizo, v kateri se je znašel Juventus iz Torina. Lanski zmagovalec italijanskega prvenstva, italijanskega pokala in finalist lige prvakov je na uvodnih šestih tekmah italijanske lige zbral vsega pet točk. Zaostanek za vodilnima Interjem in Fiorentino znaša deset točk, kar bo za osvojitev prvenstva težko ulovljiva prednost. Stari dami gre tako slabo, da se je trener Massimiliano Allegri znašel na močnem prepihu. V Torinu se šušlja, da mora Allegri nujno dobiti obe prihodnji tekmi proti Sevilli in Bologni, sicer bo moral iskati novo službo. Pri Juventusu naj bi že skušali navezati stike z različnimi prostimi trenerji, če bi bili pripravljeni prevzeti najboljši italijanski klub zadnjih let. Ne seznamu želja so Marcello Lippi, Fabio Capello in Carlo Ancelotti (vsi so nekdaj že vodili Juventus), omenjata se še Walter Mazzarri in Jürgen Klopp.
Kljub temu bi bilo nepošteno vso krivdo zvaliti na Allegrija. Največjo odgovornost bi morala nositi uprava kluba, saj ni znala zadržati številnih nosilcev šampionske zasedbe. Iz Juventusa so poleti med drugimi odšli Andrea Pirlo, Arturo Vidal, Carlos Tevez, kar je enako, kot če bi Barcelono hkrati zapustili Sergio Busquets, Andres Iniesta in Lionel Messi. Ob takšnih zamenjavah je očiten padec v igri (in rezultatih) kvečjemu pričakovan, še toliko bolj, ker Juventusu ne prizanašajo niti poškodbe.
