Čeprav svetovno prvenstvo v judu v Astani za Tino Trstenjak še ni pozabljeno, saj je v kazahstanskem mestu v kategoriji do 63 kilogramov prišla do zlatega odličja na svetovnem prvenstvu, lahko uživa v novem velikem podvigu. S 3340 točkami je prva na jakostni lestvici najboljših judoistk na svetu. V kategoriji do 63 kilogramov je sicer kraljevala že v preteklosti, sedaj pa je zasedla še prestol na lestvici Mednarodne judoistične zveze (IJF), na kateri je kar 1293 tekmovalk z vsega sveta.
Da je petindvajsetletna Celjanka na tatamijih tako uspešna, ni naključje. Nad njenim delom namreč bedita nekdanja olimpijska prvakinja Urška Žolnir in Marjan Fabjan, ki se je kot trener podpisal že pod mnoge judoistične uspehe v preteklosti. Ker se je Žolnirjeva v preteklosti tudi sama bojevala v kategoriji do 63 kilogramov, ji njeni nasveti pridejo izredno prav. »To je res, Urškini napotki mi izredno pomagajo. V dvorani slišim le njeno vpitje in vpitje trenerja Marjana Fabjana, vse drugo odmislim,« pravi Tina Trstenjak, ki sicer nerada govori in daje izjave za medije. Kot pravi sama, raje svoje pove na blazinah proti tekmicam. Prav tako nerada posnema svoje predhodnice. Žolnirjeva, s katero sodeluje, je njena vzornica, a si želi Trstenjakova pisati svojo zgodbo. »Vsak posnetek je namreč slabši od originala,« pristavi.
Brez dvoma je jasno, da ji je do prvega mesta na lestvici IJF izdatno pomagala zmaga na svetovnem prvenstvu v Astani. Zlato odličje je imelo še toliko večji pomen, ker je v toku priprav izvedela, da se ji ne bo uresničila velika želja in obljuba, ki so ji jo dali odgovorni. Službe na ministrstvu za obrambo zaradi pravilnika Olimpijskega komiteja Slovenije ni dobila. Trstenjakovi namreč manjka končana srednja šola oziroma matura, ki je še ni opravila. Trenutno si tako lahko pomaga le s štipendijo Moka. Šok ob novici je bil v avgustu tako velik, da jo je trener Fabjan na svetovnem prvenstvu v mislih že odpisal, saj ni verjel, da si lahko pravočasno opomore. V svoje sposobnosti v tistih trenutkih ni verjela niti sama. Dejala je namreč, da so ji vzeli voljo in uničili priprave ter da bi jo morali o vsem skupaj obvestiti po tem, ko bi se vrnila iz Kazahstana. A na koncu je Trstenjakova jezo pretopila v motivacijo, ki ji je prinesla zlato odličje.
Poleg omenjenega uspeha se lahko članica najtrofejnejšega slovenskega judoističnega kluba Sankaku Celje pohvali še z drugim mestom z letošnjih evropskih igrah v Bakuju ter drugim mestom na članskem evropskem prvenstvu v Montpellieru. V njeni vitrini sta tudi bronasti kolajni s predlanskega evropskega prvenstva in lanskega svetovnega v Čeljabinsku. Ob vseh uspehih in vse boljših predstavah je jasno, da bo odličje na prihajajočih olimpijskih igrah v Riu de Janeiru skoraj obvezno. Tega se gotovo zaveda tudi sama, a si prevelikega bremena kljub vsemu ne želi naložiti na ramena. »O tem še ne razmišljam. V prihodnje si želim le, da bi bila zdrava in da bi še naprej izpolnjevala načrte trenerjev,« je na sedanjost popolnoma osredotočena ljubiteljica nogometnega zvezdnika Reala iz Madrida Cristiana Ronalda. Kljub temu da trenutno velja za najboljšo judoistko na svetu, pa ji je še kako jasno, da morebitni uspehi v prihodnosti nikakor niso samoumevni. »Vsekakor je lažje priti na vrh kot pa tam ostati. Hitro mi je uspel vzpon med najboljše, a me čaka še veliko dela.«
