Senata Univerze v Ljubljani pismo profesorjev fakultete za družbene vede (FDV), v katerem trdita, da je vodstvo fakultete s krčenjem kontaktnih ur kršilo zakon, ni prepričalo. Kljub nekaterim zadržkom je prevladalo mnenje, da je vodstvo v situaciji finančne nevzdržnosti zakonito, čeprav mogoče ne ravno preudarno, ubralo eno od možnih strategij varčevanja – ki so jih prisiljene ubirati tudi druge članice. Ob tem niso izostali očitki, da sta bila omenjena profesorja, dr. Igor Lukšič in dr. Jernej Pikalo, ki se zdaj pritožujeta nad temi varčevalnimi ukrepi, ne tako davno resorna ministra in sta zato vsaj delno odgovorna za katastrofalno stanje, v katerem se je znašlo visoko šolstvo. Drama absurda, je primer strnil dekan akademije za glasbo, radio, film in televizijo Miran Zupanič.
Zakon govori o programu, ne o predmetih
Senat je zavrnil vse očitke, ki sta jih v pismu nanizala Lukšič in Pikalo: da je senat FDV kršil zakon o visokem šolstvu, ker je z izdatnim krčenjem kontaktnih ur zmanjšal kreditno vrednost programov; da je zlorabil pooblastila, ker je spremembe potrjeval brez blagoslova senata univerze; da je prekršil določilo glede števila kontaktnih ur v okviru enega semestra, ki jih mora biti skupaj od 600 do 900.
»Edini pomislek, ki smo ga zaznali, bi lahko bil, da je pri petih ali šestih predmetih število kontaktnih ur tako padlo, da če bi enako tudi pri vseh ostalih, bi program skupaj res obsegal manj kot 20 minimalno predpisanih ur predavanj, seminarjev in vaj na teden,« je opozoril prorektor Goran Turk. A ker zakon določa minimalno število ur programa in ne predmeta, (zaskrbljujoče) nizko število kontaktnih ur določenega predmeta ni protizakonito, če skupna vsota vseh kontaktnih ur vseh predmetov doseže vsaj 20 na teden oziroma 600 na semester.
Očitanega padca kakovosti programov se po Turkovem mnenju tako ne gre bati, saj več samostojnega dela, ki ga bodo morali na račun zmanjšanja teh ur opraviti študenti, »ni nujno slabo in tudi ne predstavlja nujno manj posrednega dela za učitelja«. Več dekanov je ob tem poudarilo, da zaradi omenjenega zakonskega okna obstajajo velike razlike v kontaktnih urah, ki so jih za iste kreditne točke deležni študenti različnih programov oziroma fakultet.
Spor, vreden 250 tisočakov
Dekan FDV Bojko Bučar je spomnil, kako se je zaplet sploh začel, s čimer je odgovoril na očitke, da so na fakulteti program spreminjali tik pred začetkom novega (lanskega) študijskega leta, torej brez vednosti že vpisanih študentov. »Senat je februarja lani sprejel sklep o zmanjšanju pedagoške obremenitve, ki ga je izvedlo vseh deset kateder na vseh programih, razen na katedri za teoretsko analitsko politologijo, kjer delata omenjena profesorja. Čeprav smo jih pozivali k spoštovanju sklepa, tega niso storili, zato smo morali tik pred oktobrom sami administrativno določiti ure – gotovo ne povsod na optimalen način,« je priznal tudi Bučar. A hkrati je opozoril, da so ostali znotraj zakonsko predpisanih pedagoških obveznosti. Ukrep je bil po njegovih besedah določen v okviru sprejetega sanacijskega programa, fakulteti pa je prihranil 250.000 evrov na letni ravni.
Dekan fakultete za farmacijo Borut Božič je dejal, da so študijski programi s svojimi obveznostmi in obsegom vred nastajali v povsem drugačnih razmerah, »zdaj, ko je situacija zaostrena, pa članice iščemo načine, kako doseči podobne učinke z drugačnimi prijemi«. Po njegovem mnenju je bistveno, da senat fakultete, ki lahko sam odloči o prerazporeditvi ur, ob tem upošteva zakonska določila, ki jih FDV tudi je.
Vprašanje akademskih standardov
Metka Tekavčič z ekonomske fakultete je ocenila, da je fakulteta mogoče res zadostila formalnim pogojem, a je njen način ocenila kot precej nenavaden. Ne zdi se ji sprejemljivo, da število kontaktnih ur pri predmetu določata pogodba o zaposlitvi posameznega nosilca predmeta in osnovna obremenitev, ki je določena v njej. (To je bil eden od kriterijev, na podlagi katerega je namreč senat FDV določil znižanje.) Logično bi bilo ugotoviti, kateri predmeti so temeljni in tem pustiti več ur, zmanjševati pa pedagoške obveznosti pri izbirnih ali iskati možnosti združevanj. »Ključno je vprašanje, kakšne akademske standarde sploh še priznavamo,« je medtem smelo opozoril dekan akademije za glasbo, radio, film in televizijo Miran Zupanič. Če je namreč temelj študijskega procesa samostojno delo študentov, ki ga nujno prinese manj neposrednih kontaktnih ur, »potem univerzo lahko kar zapremo«.
Izvirni greh zapleta je, kot so se vsi strinjali, varčevanje na področju visokega šolstva. Klemen Mesarec, ki je bil predsednik študentskega sveta FDV v času zmanjševanja kontaktnih ur, je poudaril, da je zgrešeno tehtati o formalnopravni pravilnosti odločitve FDV, ko pa je sam koncept varčevanja v visokem šolstvu povsem napačen. »V času, ko se vlada hvali z gospodarsko rastjo, se univerze namesto z razvojem ukvarjajo s krčenjem ur in programov.«
