Direkcija se namreč ne spopada le z zamudo pri gradnji same ceste, temveč tudi z novim problemom, ki ga je povzročila Cerkev. Šmarska župnija ima namreč ob trasi nove ceste star objekt, ki bi ga direkcija pred izdajo uporabnega dovoljenja morala zavarovati s protihrupno zaščito, vendar šmarski duhovnik Janez Kvaternik delavcem ne pusti vstopiti v stavbo, so potrdili v republiški direkciji za infrastrukturo.
Po naših informacijah naj bi župnik na stavbi naknadno zahteval menjavo vseh oken, čeprav se propadajočemu objektu zaradi dotrajanosti obeta rušenje. V direkciji novih zahtev Cerkve sicer niso razkrili, so pa povedali, da »širi zahteve iz pravnomočnega gradbenega dovoljenja«. Kvaternik na to odgovarja, da je bil »na takratni dopis« direkcije nepozoren, o podrobnostih spora in dodatnih zahtevah pa ni želel govoriti, češ da so se z direkcijo že pogovorili in da tega problema ne želi razčiščevati v časopisju.
Težavam ni videti konca
A je cerkvena stran kljub vsemu v prednosti, saj je protihrupna zaščita na objektu pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja za obvoznico. Čeprav sicer objekt stoji ob delu že zgrajene ceste, ima namreč ta le začasno dovoljenje za uporabo, ki ga je izdal minister za infrastrukturo, in sicer do septembra 2019. Tako ima šmarska župnija sodeč po tem datumu še dovolj časa za uresničevanje svojih želja in preprečevanje namestitve protihrupne zaščite.
Spomnimo, da je imela direkcija za infrastrukturo pri pridobivanju zemljišč za 1,4 kilometra dolgo obvozno cesto, ki so si jo Šmarčani želeli več kot pol stoletja, težave že od samega začetka.
To je bil tudi eden od razlogov, da se je začetek gradnje prestavil za več let, a se lastniki zemljišč niso vdali niti kasneje. Številne so zato razlastili, kar je povzročilo precej hude krvi. Najbolj vročekrvni, Anton Smuk, ki je prepričan, da mu je država s sedmimi evri za kvadratni meter zemlje odštela bistveno premalo, je celo večkrat poskušal fizično ovirati gradbince pri delu. Sredi gradbišča je denimo parkiral avtomobil, se ulegel pred delovne stroje, marca lani pa je prišlo tako daleč, da so morali gradbišče na območju njegove nekdanje parcele varovati celo varnostniki in policisti.
