Moje igralce je bolj obremenilo slovito ime nasprotnika kot pa dejanska kakovost njegovih igralcev in ekipe. V večjem delu tekme smo dvomili o tem, da lahko zmagamo, in delali smo napake, zaradi česar se je Kiel še vedno držal med živimi. Ko smo to popravili in bolje zaigrali še v obrambi, smo naredili občutnejšo razliko in visoko zmagali. Vseeno sem bil jezen: rajši bi zmagal le z dvema zadetkoma razlike, fantje pa bi se držali vseh dogovorov.
A tik pred koncem ste ostali brez kapetana Zlatka Horvata, ki je v bližnjem srečanju s Toftom Hansnom dobil neposredni rdeči karton, zaradi katerega v Celju ne bo smel igrati.Horvat je kapetan ekipe in zelo pomemben člen v naši ekipi. Je izkušen igralec, ki tako s krilnega položaja kot s črte sedmih metrov prinaša zanesljivost ekipi v teh segmentih igre. Zato je kazen neigranja ene tekme za nas velik minus. A njegov izpad ima tudi svojo zgodovino, kajti v predhodnem napadu je od istega igralca dobil močan udarec. Verjetno je bil zaradi tega preveč vročekrven in živčen, zato je tako odreagiral. Za prekršek, za katerega si je zaslužil izključitev za dve minuti, mu ne morem ničesar očitati, glede na to, kaj je potem storil, pa bi mu lahko marsikaj očital in zameril.
Mnogi napovedujejo, da so prva štiri mesta v skupini A »rezervirana« za Kiel, Veszprem, PSG in Flensburg, za preostali dve mesti v osmini finala pa naj bi se borili Celje, Zagreb, Wisla in Bešiktaš. Se strinjate s tem?To so le napovedi, ki pa se redko uresničijo. Prepričan sem, da bo tudi v tej sezoni nekaj presenečenj. Težko je kar koli napovedovati, a dejstvo je, da je Bešiktaš najslabša ekipa v skupini. Na nekaterih tekmah bo sicer povzročala preglavice nasprotnikom, a ne bi se čudil, če bi tekmovanje končala brez zmage. Že uvodni krog je nakazal ranljivost favoriziranih Veszprema, Kiela, Barcelone, PSG... Morebiti še niso ujeli pravega ritma, saj je šele začetek evropske sezone, a sočasno so njihovi tekmeci precej napredovali.
V čem je skrivnost uspeha Zagreba, ki ima zelo mlado ekipo brez tujca?V primerjavi z minulo sezono smo slabši za dvajset odstotkov, predvsem zaradi odhoda Ilija Brozovića ter poškodovanih Stipeta Mandalinića in Josipa Valčića. Vsi trije so bili eno leto z mano, poznajo moj način dela in razmišljanja, zato bi bil z njimi start v novo sezono precej lažji. Nove igralce pa sem moral vključevati v zanje nov sistem, da bi šele prišli na raven, na kateri so že staroselci. A vseeno Zagreb igra dobro, bolje kot lani, ima zanesljivost v igri, nima pa izvenserijskih igralcev oziroma zvezdnikov, okoli katerih bi se vse vrtelo. Vsi smo v sistemu, na katerem delam in ga negujem, in v tem je naša moč. V uradnem tekmovanju v tej sezoni še nismo izgubili in upam, da bo ta niz trajal še dolgo.
Kdo je danes favorit v Zlatorogu – Celjani ali Zagrebčani?Favorit je Celje, predvsem zaradi domačega igrišča. Če sta ekipi na približno enaki kakovostni ravni, kot sta Celje in Zagreb, je gostitelj vedno rahel favorit. Vsi igralci domače ekipe so v svoji dvorani malce agresivnejši, močnejši, boljši, imajo bučno podporo s tribun in dajo več od sebe kot v gosteh. Celje ima mlado, poletno, kakovostno in hitro ekipo ter veliko igralcev, ki so lahko v tem trenutku presenečenje ne le za to tekmo, ampak tudi za celotno Evropo. A če v Celju ne zmagamo, bo to pomenilo tudi devalvacijo uspeha proti Kielu.
Kakšen sprejem pričakujete v Zlatorogu, kjer ne boste le selektor Slovenije, ampak predvsem trener »osovraženega« kluba iz Zagreba?Če pošteno povem: v Zlatorogu bi bil najrajši gledalec in užival v lepi rokometni predstavi. A žal to ni mogoče. Glede na vse okoliščine se bom moral krepko potruditi, da kot trener Zagreba zmagam, kar je povsem športno razmišljanje, sočasno pa pri tem najti pravi odnos in način vedenja. Da bodo ljudje v dvorani in na televiziji videli in dojeli, da – čeprav kot trener nasprotnega kluba v Celju – gojim neka čustva do reprezentance, ki jo vodim s srcem. Če bi bilo mogoče, bi želel, da Zagreb zmaga, vsi slovenski reprezentanti v celjskem dresu pa bi odigrali najbolje, kar znajo. S tem bi dokazali, da sem jih z razlogom poklical v reprezentanco, in bi upravičili zaupanje.
Na celjski klopi bo vaš nesojeni selektorski pomočnik Branko Tamše. Je na tem področju kaj novega?Tako moja kot Tamšetova želja je, da bi sodelovala v reprezentanci. V Celju nimajo rezervnega scenarija oziroma ustrezne rešitve za obdobje, ko bi bil Tamše z reprezentanco. Nimajo torej načrta B in jaz jih povsem razumem. Morebiti bi lahko v prvi fazi Tamše usklajeval delo v klubu in reprezentanci, ko se bo ta pripravljala v Zrečah, ki so blizu Celja. Verjamem, da bomo našli skupni jezik s klubom in RZS, s Tamšetom pa bi strokovni štab seveda zelo veliko pridobil.
