Namere občine, da zajezi podivjano zunanje oglaševanje, ne bodo prekrižale načrtov Europlakata, daleč največjega ponudnika zunanjih oglasnih površin in njenega tesnega poslovnega partnerja. Sodelovanje z njim se je začelo že v mandatu županje Vike Potočnik, ki je sklenila pogodbo za postavitev avtobusnih nadstrešnic, župan Zoran Janković pa ga je poglobil z javno-zasebnim partnerstvom za sistem izposoje koles Bicikelj.
Prostorski načrt Europlakata ne prizadene
Europlakat je na ta račun dobil praktično bianko menico za postavljanje oglasov praktično kamor koli. Prav v tej luči so prizadevanja Mestne občine Ljubljana kontradiktorna, saj je po eni strani z občinskim prostorskim načrtom določila edine dopustne lokacije za oglaševanje v mestu in z odlokom o oglaševanju določila največje število oglasnih objektov, po drugi strani pa v obeh dokumentih zapisala, da omejitve ne veljajo za projekt »mestnega kolesa« in postavljanje javne opreme, kar so med drugim avtobusne nadstrešnice. Tako je po eni strani občina obema dokumentoma zaradi odnosov z Europlakatom bistveno zmanjšala pomen, podjetju pa naredila še eno uslugo, saj je z omejitvami prizadela predvsem njegovo konkurenco, ki se praktično ne more krepiti. Ob tem je pomembno, da se obetajo zakonske spremembe, po katerih bi občinski inšpektorat dobil pristojnosti ukrepati zoper podjetja, ki so oglasne objekte postavila v nasprotju z občinskim prostorskim načrtom in odlokom o oglaševanju, ki sta zelo restriktivna. A ne za Europlakat.
Poglejmo zgolj omejitve za velike svetlobne vitrine, ki so zaradi osvetljenosti in možnosti izmenjevanja različnih oglasov še posebej zaželene med oglaševalci. Odlok o oglaševanju njihovo število na območju občine omejuje na zgolj 35, Europlakat pa jih je v zameno za projekt Bicikelj mimo tega odloka postavil že 112, 28 lokacij pa lahko še izkoristi. Podobno je z malimi svetlobnimi vitrinami, ki jih je v okviru pogodbe za avtobusne nadstrešnice Europlakat postavil 455, medtem ko jih je občina z odlokom omejila na zgolj 94.
Tudi podžupan za urbanizem Janez Koželj na vprašanje, zakaj je občina z izjemami v odloku o oglaševanju in prostorskem načrtu ta dva dokumenta bistveno okrnila, nima prepričljivega odgovora. V nedavnem pogovoru za Dnevnik je priznal, da tudi Europlakat kot največji ponudnik zunanjega oglasnega prostora obremenjuje javni prostor, da pa zato občini kot zasebna družba »odlično servisirajo obe javni infrastrukturi (Bicikelj in avtobusne nadstrešnice, op. p.)«. »Po idealnem scenariju bi vsekakor želeli oglaševanje omejiti na lokacije iz občinskega prostorskega načrta,« pravi Koželj.
Anarhija kljub odlokom
Marko Peterlin z Inštituta za politike prostora poudarja, da se je težko izogniti občutku, da na področju zunanjega oglaševanja vlada popolna anarhija, čeprav ima občina sprejete odloke, ki to natančno urejajo. »Stanje je slabo in se postopoma še slabša. Še posebej je v zadnjem času moteč pojav novih svetlečih panojev, ki ponudnikom teh površin prinašajo največji profit,« ocenjuje Peterlin. Na inštitutu so po njegovih besedah zaznali tudi problem oglaševanja na gradbiščnih ograjah. »Menimo, da bi morala občina sprejeti obvezno razlago, kaj je gradbiščna ograja. V odloku o oglaševanju namreč piše, da je mogoče oglaševati na gradbiščnih ograjah, pri čemer sploh nimamo jasne definicije, kaj je gradbiščna ograja. Ponudniki zunanjih oglasnih površin se lahko danes sklicujejo na to, da je gradbiščna ograja nedefinirana in da ne gre za ograjo okrog legalnega gradbišča, ki je že tako in tako preslabo definirano. Danes je gradbišče gradbišče, tudi če se že deset let na njem nič ne dogaja,« opozarja Peterlin.
