Na ljubljanski občini se bodo vendarle lotili vse bolj podivjanega zunanjega oglaševanja v mestu. Zajeziti ga bodo poskušali na podlagi zakona in občinskega odloka o cestah, ki predpisujeta, da mora občina dati soglasje za vsak oglasni objekt, postavljen v varovalni pas ceste. Ker to velja tudi za zasebna zemljišča in ker so oglasi večinoma postavljeni prav ob cestah, ima občina že na podlagi zakonodaje s področja cest v rokah močno orožje, ki pa ga do sedaj ni uporabila. Ravno na to možnost smo občino tudi sami opozorili pred slabima dvema mesecema.
Črne gradnje pred občino varne
Očitno so naši pozivi obrodili prve sadove. Na inšpektoratu, ki ga od pomladi vodi Andrej Orač, so namreč napovedali, da bodo še letos objavili poziv, naj vsa podjetja, ki tržijo oglasne prostore, do določenega roka pridobijo soglasja upravljalca cest za oglaševalske objekte ob cestah ali naj objekte brez soglasja umaknejo.
»Če tega ne bodo storili, bomo te objekte odstranili. Možnost imamo v izvršbi s prisilitvijo izdati tudi denarno kazen do 1000 evrov. Seveda ne pričakujem, da bo šlo gladko, saj imajo zavezanci možnost, da se pritožijo najprej pri županu, potem pa še na upravno sodišče. Ampak verjamem, da se ne bodo vsi spuščali v to in da bodo prostovoljno umaknili nezakonito postavljene objekte. V vsakem primeru nas čaka ogromno dela,« pravi Orač. Na vprašanje, kdo bodo pravzaprav inšpekcijski zavezanci, odgovarja, da tisti, ki je tablo postavil, in ne lastnik zemljišča, saj ta praviloma le odda zemljišče. »Veliko oglasnih tabel je tako in tako označenih in se ve, kdo jih je postavil. Če to ne bo jasno, se bomo obrnili na lastnika zemljišča.«
Da so se na inšpektoratu šele sedaj resno lotili problema, je sklepati po tem, da nimajo niti približne ocene, koliko je ob cestah oglasnih objektov brez soglasja občine. »Težko govorim o tem, zakaj v preteklosti inšpektorat ni preverjal, ali imajo podjetja, ki tržijo oglasni prostor ob občinskih cestah, soglasje občine, ker me še ni bilo tu. Pred dvema tednoma sva imela s podžupanom sestanek na inšpektoratu za okolje in prostor – gradbeni inšpekciji. Lani smo gradbeni inšpekciji odstopili 503 primere objektov za oglaševanje, ki so postavljeni v nasprotju z občinskim prostorskim načrtom. Vendar so nam te primere vrnili, saj iz dokumentacije niso mogli ugotoviti, ali bi ti objekti sploh potrebovali gradbeno dovoljenje,« pojasnjuje Orač.
Občina želi pristojnosti, ki jih še nima
Ta vidik je zanimiv, saj so glede na zakonodajo pred odstranitvijo veliko varnejši nezakonito postavljeni veliki panoji, ki bi morali imeti gradbeno dovoljenje. Za njihovo odstranitev bi moral namreč postopek sprožiti republiški inšpektorat, ki pa ima vrh glave dela že z odstranjevanjem najbolj problematičnih črnih gradenj in se zato z zunanjim oglaševanjem niti ne ukvarja. Zato si na občini prizadevajo tudi za spremembo zakonodaje in prenos pristojnosti na področju enostavnih objektov, kamor sodi večina objektov za oglaševanje, na lokalno raven.
Ta prizadevanja bodo očitno obrodila sadove, saj so nam na ministrstvu za infrastrukturo povedali, da bodo v novem gradbenem zakonu, ki naj bi ga vlada obravnavala konec tega leta, predlagali, da pri enostavnejših posegih v prostor, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje, nadzor nad skladnostjo z njihovimi prostorskimi akti in drugimi predpisi izvajajo občine.
Pred časom se je do takšne ureditve precej kritično opredelila Tanja Pucelj Vidović z inštituta za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti, ki opozarja, da bi se občina s tem znašla v navzkrižju interesov. »Občina prostorsko umestitev objektov oglaševanja na zunanjih površinah regulira in s tem omejuje že prek prostorskega načrtovanja. Na drugi strani pa za umeščanje oglasnih objektov poenoteni standardi na ravni države ne obstajajo. Če bi se ob takšnem položaju tudi ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za prostorsko umestitev oglasov dogajalo zgolj na občinski ravni v okviru občinskega inšpekcijskega nadzora, bi lahko takšna ureditev resno ogrozila tržne možnosti in pravno varnost izvajalcev, ki pretežno oglašujejo na zasebnih površinah,« je zapisala v pravnem mnenju, ki ga je naročila skupina manjših oglaševalskih podjetij.
