Enzo Smrekar je v slabih dveh letih, odkar je prvi mož Smučarske zveze Slovenije, ta teden potegnil svojo drugo najodmevnejšo potezo. Najbolj je odmevalo, ko se je v minuli sezoni aktivno vključil v menjavo predsednika zbora in odbora za alpsko smučanje. Tedaj je odletel Dušan Gorišek, njegovo mesto pa je prevzel Iztok Klančnik. Tokrat je predlagal novega direktorja Jožka Križana, medtem ko je s starim Jurijem Žurejem, ki ga je »podedoval« od Primoža Ulage, sicer odlično sodeloval.

O Jožku Križanu.

Namestnika sem iskal iz športnih voda, da pozna športno zakonodajo in razmere v slovenskem športu. Jožko je oseba, ki je na zvezi že nekaj mesecev, ki je začutil vso problematiko. Po moji oceni se je posla lotil na uspešen način in skoraj prepričan sem, da bo delo v kratkem prineslo rezultate. Poleg tega sem zanj dobil nekaj priporočil. Računam, da bo prispeval na področju trženja ter pomagal pri sodelovanju med panogami.

O delu Jurija Žureja.

Lahko rečem, da je za nami na smučarski zvezi težko obdobje, ki bi ga lahko primerjali s krizno situacijo in sanacijskim izvajanjem kriznega menedžmenta, v katerem je Jurij s svojim pristopom, vztrajnostjo in premočrtnostjo odigral izjemno pomembno vlogo. Pri tem je na poti našel marsikakšno nesimpatijo. Ocenjujem, da bo nadaljevanje njegovega dela nekoliko lažje. Več bo poudarka na izgradnji novih medsebojnih odnosov zaposlenih na zvezi, odnosih do klubov, do panog tekmovalcev. Vzeti si moramo nekaj več časa, da pripeljemo zvezo do boljše strategije in statuta, ki bo vse skupaj spremljal. Žureja sem prosil, naj bo aktiven še naprej, naj pomaga izpeljati nekaj procesov, ki jih je začel. Naj bo to s področja Pokljuke, kranjske skakalnice, sistematizacije delovnih mest. Verjamem, da bo še naprej kazal veliko srčnosti ter ostal del naše družine.

O komunikaciji Žureja

z zaposlenimi in klubi.

Ali je bil Žurej pri tem spreten ali nespreten, niti ni tako pomembno. Funkcija, ki jo je opravljal, od njega ni zahtevala pretiranega popuščanja in nazivov priljubljenosti. Nemogoče je na eni strani drastično zategniti vajeti, na drugi strani pa biti najbolj priljubljen. Konflikti so normalni in pričakovani. Jurij je legalist, ki daje veliko pozornost vsakemu detajlu. Za novega človeka smo se morali odločiti tudi zato, ker se je Žurej odločil, da tovrstnih konfliktov ne želi več prenašati.

O trenutni kondiciji SZS.

Mislim, da imamo precej večje število predsednikov zborov in odborov posameznih panog z jasnim razumevanjem, kako mora smučarska zveza funkcionirati kot celota. Temu ste bili lahko priča na zadnji seji izvršilnega odbora. Žal se tega vsi člani še ne zavedajo in na njih bomo v bodoče izvajali še večji pritisk. Na začetku mojega mandata je bilo veliko govora o spremembi statuta, krovnih idejah, izgradnji boljšega imidža... Žal se je vse skupaj malce pomaknilo v ozadje ter v ospredje potisnilo tekočo problematiko. Ker je ta vse lepša, imamo priložnost, da se posvetimo prvotnim prioritetam.

O panogi za smučarski tek

in njenem predstavniku

Janezu Vodičarju.

Na vsaki seji izvršilnega odbora se je mogoče prepričati, da smo si v številnih pogledih na nasprotnih bregovih. Z ureditvijo zveze, da panoge prevzamejo večjo oziroma ključno vlogo pri trženju svojih proračunov, se je poslovni del zveze pomaknil nekoliko na stran, saj se mora pri vsaki panogi pokazati tudi poslovna žilica. V kolikor predstavnik panoge v izvršilnem odboru nima te žilice, jo mora imeti vodja panoge. Pri smučarskih tekih je poslovni del najbolj zanemarjen. Morda tudi zato, ker so v preteklosti po avtomatskem ključu dobivali večji del proračuna z naslova trženja nordijcev in ni bilo potrebe po tovrstni organizaciji. Mislim, da gre za izziv, ki ga morajo razrešiti znotraj panoge, saj ni nujno, da bo vedno tako.

O tem, ali bo osebno posegel v panogo za smučarski tek, kot je to storil v minuli sezoni v primeru alpskih smučarjev.

Po takšnem početju ni potrebe. Še vedno je aktualen primer med skakalci in tekači, kako sploh deliti sredstva. Ključ, ki je bil postavljen leta nazaj, ni institucionaliziran. Je zgolj predmet dogovora, saj celo pogodbe ne določajo takšnega ključa delitve. Primarno morata težavo delitve sredstev ti dve panogi rešiti med seboj. Logično bi bilo, da tudi tekači vložijo kakšen dodaten napor, saj imajo še nekaj prostora za trženje, medtem ko je pri skakalcih oglasni prostor zapolnjen.

O alpskem delu SZS.

Vodstvo alpskega dela se pogovarja z nami in vlaga napore, da situacijo rešuje sproti. Čeprav se s stroko ne ukvarjam, lahko slišim, da je vzdušje v moškem delu dobro, da so poletne priprave vnesle nekaj optimizma, da željno pričakujemo prve tekme. Verjamem, da bo pod vodstvom Iztoka Klančnika takšen način delovanja potekal tudi v prihodnje.