V Sloveniji so poplave v zadnjih 25 letih vsako leto povzročile povprečno 75 milijonov evrov škode. Samo lani je bilo v Sloveniji pet večjih poplav, vodnatost rek pa je bila kar za 56 odstotkov večja od dolgoletnega povprečja. Na več vodomernih postajah so bili preseženi do tedaj najvišji vodostaji in pretoki rek.
A zgodovinski spomin na poplave je relativno kratek in po nekaterih raziskavah po sedmih letih zbledi. Po nalogu ministrstva za okolje in prostor zato sedaj skupina strokovnjakov z inštituta za vode, agencije za okolje in uprave za zaščito in reševanje kroži po slovenskih krajih. Z ozaveščevalnimi dogodki Kako živeti s poplavami bodo do konca leta obiskali 19 poplavno najbolj ogroženih območij.
»Dvigniti želimo informiranost prebivalstva, kaj država sploh počne na področju zmanjševanja poplavne ogroženosti in kaj lahko mi kot posamezniki storimo, da bo škoda v primeru poplav čim manjša,« je pojasnil dr. Aleš Bizjak z inštituta za vode. Najpomembnejše je, da se na napovedano poplavno nevarnost pripravimo pravočasno in se ne zanašamo na druge. Tudi ko bodo izvedeni vsi ukrepi, ki jih inženirska stroka zmore, nas to ne bo 100-odstotno varovalo pred poplavami, opozarja Bizjak.
Kaj lahko storimo pred poplavami
Mojca Zupan z uprave za zaščito in reševanje je prisotnim položila na srce, naj se na poplave pripravijo, ko jim voda še ne grozi.
»Najprej se seznanimo s poplavno ogroženostjo območja, kjer živimo. Z družinskimi člani se pogovorimo, kako ukrepati ob poplavi, načrtujmo, po kateri poti se bomo umaknili na višje ležeče mesto, poskrbimo za neovirano odtekanje meteornih voda v okolici hiše,« je naštela.
Dobro je pripraviti tudi zadostno zalogo pitne vode ali sredstev za razkuževanje vode ter ustrezno zalogo hrane, nujnih zdravil, opreme za prvo pomoč, nepremočljive obleke, škornje, baterijsko svetilko in vodoodporno torbo, kamor lahko shranimo pomembne dokumente. Strupene in vnetljive snovi v kleteh postavimo na varno mesto, cisterne za olje primerno pritrdimo in zavarujemo.
Dopolnjena mreža merilnih postaj
Ministrstvo za okolje skupaj s pristojnimi službami trenutno pripravlja karte poplavne ogroženosti za posamezne kraje in akcijski načrt za zmanjšanje poplavne ogroženosti. Gradbeni ukrepi so za sedaj predvideni na Savinji, Dravi, Gradaščici in Selški Sori. Drugi vodotoki, ki pogosto poplavljajo, se bodo morali boriti za evropski denar.
Del sredstev bo država namenila tudi za boljši monitoring. Hidrolog prognostik Nejc Pogačnik z agencije za okolje pojasnjuje, da naj bi Slovenija že do prihodnjega leta dopolnila sistem samodejnih hidroloških in meteoroloških postaj za spremljanje razmer na terenu. Sedanjim 112 hidrološkim postajam naj bi se jih pridružilo še 68, 77 meteorološkim pa 43. Skupaj s še dvema vremenskima radarjema bodo tako lažje spremljali razmere, predvsem pa lažje in boljše obveščali ljudi ob izrednih razmerah.
Nobenih konkretnih informacij, poplavljenci razočarani
Prebivalci pogosto poplavljenih območij, ki so se udeležili predstavitve v Novi Gorici, s slišanim niso bili zadovoljni. »Od tega srečanja sem pričakoval veliko več. Po vseh teh letih poplav bi si zaslužili kakšno konkretnejšo informacijo, ne pa splošnih ugotovitev in napotkov. S tem že sami nenehno seznanjamo naše občane. To je žalitev,« je bil po predstavitvi vidno nezadovoljen Dean Bizjak, poveljnik civilne zaščite v občini Miren - Kostanjevica.
Udeleženci, po večini poplavljenci in pripadniki gasilcev ter civilne zaščite, so namreč želeli konkretne napotke in informacije, kako urejati struge vodotokov, da tako obsežne poplave ne bodo ravno vsako leto. »Na vsa naša vprašanja smo dobili zgolj odgovor, da bodo vprašanja posredovali naprej,« je bil tako kot večina poslušalcev razočaran tudi Stanislav Črv, poveljnik civilne zaščite občine Šempeter - Vrtojba.
