Službujoči britanski general je v pogovoru za Sunday Times očitno za trenutek pozabil, da je Britanija demokratična država, ko je opozoril, da bi se novi voditelj laburistične stranke, levičar Jeremy Corbyn, utegnil soočiti z uporom vojske, če bi postal premier. Pogumni general je želel ostati anonimen.
Obrambno ministrstvo je že obsodilo njegove besede kot nesprejemljiv politični komentar o potencialni bodoči vladi, zavrača pa pozive k preiskavi, kateri izmed dobrih stotih generalov se je tako spozabil. Nekateri člani vladajoče konservativne stranke pa so namesto generala kritični do strankarskega kolega Daniela Hannana, ker je dejal, da je ta general idiot, in dodal: »Za božjo voljo, saj nismo v Boliviji.«
Nato in jedrsko orožje
Skrajno kontroverzen generalov poseg v politiko je tudi njegova trditev, da bi se generali uprli Corbynu, če bi postal premier in bi Britanijo izključil iz članstva iz Nata, ali ukinil jedrski zastraševalni (podmorniški) sistem Trident, ali zmanjšal britanske oborožene sile.
»Vojska se s tem ne bi sprijaznila. Generalni štab premierju ne bi dovolil spodkopavati varnosti te države in mislim, da bi posegli po vseh možnih sredstvih, da bi to preprečili zlepa ali zgrda,« je v pogovoru za tednik Sunday Times dejal general, ki naj bi med drugim služboval na Severnem Irskem, kjer je v tridesetletnem konfliktu med protestanti in katoliki umrlo tudi 730 britanskih vojakov.
General je dejal, da se številnim vojakom gnusi to, kar sta o Iri govorila Jeremy Corbyn in John McDonnell (dolgoletni Corbynov levičarski somišljenik, ki ga je imenoval za finančnega ministra laburistične vlade v senci). Nekateri so ju v preteklosti razglašali za Irina simpatizerja. V resnici sta, ne vedno z najbolje izbranimi besedami, trdila, da mora Ira postati del rešitve severnoirskega problema, kar se je dejansko tudi zgodilo. O Corbynovem stališču do članstva v Natu, jedrskega zastraševanja in zmanjševanja vojske je veliko desničarskega strašenja ter tudi ugibanja.
Ko se je Corbyn, dolgoletni član protivojne koalicije, ki je kot on najodločneje nasprotovala vojni v Iraku, avgusta še kot kandidat za vodjo ob sedemdesetletnici jedrskega napada na Hirošimo udeležil shoda kampanje za jedrsko razorožitev, v kateri je bil prav tako vedno aktiven, je ne prvič pozval k jedrski razorožitvi. Dejal je, da ne bi prenovil britanskega jedrskega sistema zastraševanja (Trident), če bi postal premier. Obenem je razkril svoj razorožitveni načrt, v katerem je zapisal, da ima vlada moralno dolžnost, da Britanijo in svet naredi varnejša. Obrambni minister Corbynove vlade v senci Hilary Benn misli, da Britanija pod Corbynovim vodstvom ne bi ne zapustila Nata ne ukinila jedrskega zastraševanja.
Corbyn je na udaru kritik številnih ne samo zaradi svojega levičarstva, ampak zaradi vsega, celo zaradi brade (čeprav so te letos, posebno med mladimi Otočani, najopaznejši modni trend). Sooča se z vse vrste podtikanji, od kolen do besed, čeprav ga je na čelu svoje stranke zaradi nasprotovanja vladini varčevalni politiki in napovedi davčnega ukrepanja proti vse večjemu razkoraku med bogatimi in revnimi volila večina članov laburistične stranke, ki so mu dali precej več glasov kot vsem trem preostalim kandidatom skupaj. Corbynov največji problem trenutno niso sovražno nastrojeni generali, revolveraški desničarski tisk in konservativna desničarska vlada, ampak številni poslanci njegove, laburistične stranke.
Zanj naj bi glasovalo samo približno dvajset od 232 poslancev. Nekdanji laburistični državni sekretar Kim Howells napoveduje »državljansko vojno v stranki, ker skupina starih trockistov, ki jo zdaj vodi, ne more osvojiti oblasti«. Corbynovi privrženci medtem pravijo, naj ljudje pozorno poslušajo, kaj govori on, ne pa tega, kar drugi govorijo o njem.
