Topla noč je bila kot nalašč za koncert, ki je otvoritveno izvedbo pesniško glasbenega kolektiva nevemnevem dočakal že skoraj v nočnih urah. Alternativna rock pesniška zasedba z zvokom uprizarja poezijo, s katero pesnik z močjo recitirane besede posreduje slike doživljanja sveta. V prijetni manjši dvorani z omejeno, a brezhibno tehnično opremo za ta avdiovizualni dogodek nas je približno petdeset prisostvovalo odrskemu druženju poezije in glasbe. Svetlobna projekcija v ozadju nastopajočih je še poudarila gledališko moč izvedbe. Po krajšem premoru je sledila zasedba Haiku Garden, ki je zasajena v bolj tradicionalnih popularnih glasbenih rešitvah. Kljub glasbeni prepoznavnosti je delovala osvežujoče in nas popeljala v plesno pozibavanje. V zlivanju z glasbo se mi je utrnila bogokletna misel: »In če bi danes začeli ustvarjati liverpoolski čudežni dečki, bi se verjetno imenovali Haiku Garden.« Uf!
Prvi večer petnajstega Klubskega maratona je zaključila zasavska zasedba Hay. Zabeležili smo energičen in soliden nastop glasnega rock'n'roll benda, ki črpa tako iz punk rocka sedemdesetih kot iz izročila legendarne Nirvane, ki je v devetdesetih zasedla mesto enega najvplivnejših rock bendov. Ob koncu nastopov smo razgibani, zadovoljni in utrujeni razlog za skrčeno občestvo pod odrom pripisali koncertu v bližini, zdaj že uveljavljene zasedbe Dance Mamblita klubskih maratoncev leta 2008.
Drugi večer smo z nekaj manjšo zamudo, a v veliko večjem številu pričakali duet Muzikačaka. Štajerska naveza je v uvodu ponudila razlikovanje klasične klavirske in sodobne kitarske glasbe. V nadaljevanju se je omenjeni glasbeni izročili pošteno gnetlo, z elektronsko obdelavo in spretnim muziciranjem so se podirale namišljene glasbene meje, kar je prineslo na trenutke mogočno izkušnjo zborovske glasbe v sobivanju z razrezanimi ritmi ritem mašine, klavirske hudomušnosti ter kitarske spevnosti. Žal je Muzikačaka edina zasedba letošnjega Klubskega maratona, v kateri se predstavlja ženska ustvarjalka. Nadaljevali so Persons From Porlock, sorodni zasedbi Haiku Garden. S prijetnimi, melodičnimi, zasanjanimi in na trenutke lebdečimi, a tudi udarnimi glasbenimi aranžmaji so popeljali stotnijo pod odrom v mehko ritmično gibanje. Na koncu so nam jo trdometalno zagodli angažirani lokalni junaki z zvitim imenom MeduzaleM. S spuščeno uglasitvijo so pričarali težko vzdušje, ki so ga z matematično ritmično vnemo razreševali v stopnjevanjih ali spuščanjih v hrupne ali s tišino povzročene katarzične momente. Zahtevno skladanje in vešča izvedba klasičnega udarnega rock tria, ki je za konec požel največje odobravanje domačega občinstva. Tako.
V koprski INDE smo uspešno pospremili na pot nabiranja odrskih izkušenj glasbeno karavano neuveljavljenih zasedb, ki bo do 6. novembra s finalom v ljubljanski Menzi pri koritu preplavila z lastno avtorsko glasbo slovensko klubovje po dolgem in počez.
