Kaj se je dogajalo pred startom, po katerem sta vaš oče in trener Peter ter direktor slovenskih reprezentanc Andrej Jelenc dobila nekaj novih sivih las?

Ko sem pred tremi dnevi videl startno listo, je bil moj nastop ob 12.12, nato je nisem več pogledal. Nihče me ni opozoril na spremembo, da imam nastop sedem minut prej. Normalno sem se ogreval ter opravil ritual z obiskom stranišča in spil malo vode. Ko so vsi začeli vpiti, naj grem na start, mi ni bilo nič jasno. Zagledal sem tekmovalce, ki so startali za menoj, da so bili že na poti nanj ali celo že v startnem bloku, zato sem panično zgrabil čoln, sprintal po traku, ki vozi tekmovalce na start, in prišel pet sekund pred nastopom. Usedel sem se v čoln, zapel krovnico, starterka mi je dejala, naj se sploh ne ustavljam, ampak kar zapeljem. Nisem imel časa za razmišljanje.

Na progi ni bilo opazno, da ste skoraj zamudili na start.

Ker sem bil zelo zadihan, sem začel počasi, da sem prišel k sebi. Glede na formo sem vedel, da ne bo težav s prebojem v polfinale. Vse sem imel pod nadzorom, ni bilo dotika, dvoje vrat sem namenoma prevozil z malo več tveganja. V nedeljo bodo tri vožnje hud zalogaj, saj bo postavitev bolj zavita, kot je bila v kvalifikacijah.

Ali bo jutri v polfinalu vseh 40 polfinalistov uprizorilo popoln napad na deset mest za nastop v finalu?

Odvisno od postavitve. V finalu bomo tisti, ki bomo odpeljali takšno vožnjo, kot jo znamo. Ne smeš prestopiti meje, saj je to svetovno prvenstvo in zraven še olimpijske kvalifikacije.

Kvalifikacije so bile raztegnjene na tri dni. Kako težko je bilo čakati na prvi nastop, ko so drugi že tekmovali?

Čakanje do zadnjega dne je nekaj najslabšega. Super je takrat, ko je kajak prva disciplina programa. Žena in hčerka sta me z obiskom tako razveselili, da sem v noči pred kvalifikacijami spal kot dojenček. Obisk družine je bil najboljši način, da sem razbil monotonijo v čakanju, ko malo veslaš, gledaš druge tekme in komaj čakaš, da greš v startni blok.

Kako se je bilo vrniti na progo, na kateri ste si lani poškodovali ramo?

Brez težav. Ko sem prvič po poškodbi zapeljal po progi, me ni stiskalo pri srcu. Kajak je zelo nepredvidljiv šport, zato se dogajajo takšen stvari. Treba jih je čim hitreje pozabiti, saj je bila rehabilitacija preveč naporna, da bi se s tem obremenjeval. V kajaku si hitro na vrhu ali v ozadju. Mi se staramo, mlajši, ki prihajajo, so drznejši od nas.

Kako doživljate letošnjo sezono?

Cilj je bil priti čim prej na raven, na kateri sem bil pred poškodbo. Po turbulentnem začetku sem si povrnil občutke in tekmovalni ritem, ki sem ga izgubil. Nisem pričakoval, da bo vrnitev tako težka. V tem času se je krog favoritov razširil in majhna napaka te oddalji od finala, kaj šele od stopničk. Vesel, da sem se vrnil, saj mnogim športnikom ne uspe in se izgubijo.

Obakrat, ko ste zmagali v skupnem seštevku svetovnega pokala, ste nato postali tudi svetovni prvak.

Na to me stalno opominjate. Lepo bi bilo, če bi bilo tudi letos tako. Letošnja skupna zmaga je prišla nepričakovano. Nihče ni pomislil, da bi lahko prehitel Hradileka. Najmanj jaz, ker sem imel zelo slab začetek sezone. Šli smo korak za korakom, čeprav so moje želje takoj posegale po stopničkah, a sem se hitro zavedel, da je dolgotrajni proces in se nisem pustil zmesti. Ob popolni vožnji je možno vse. Možna je kolajna, a tudi marsikaj drugega. V glavi imam vse scenarije. Upam, da se bo kolo sreče enkrat obrnilo meni v prid.

Do preobrata je prišlo sredi sezone, ko ste zamenjali čoln.

Poteza je bila hazarderska. Vozim čoln, ki sem ga preizkušal že pred sezono, a tedaj nisva postala prijatelja. Novi čoln je krajši, lahko ga obrnem na mestu. Staram se, zato si je treba stvari malo olajšati. Na koncu ni pomemben čoln, ampak pilot, ki sedi v njem.