Kar sredi minule sezone so se veljaki EHF na Dunaju odločili, da bodo uvedli osem kriterijev, na osnovi katerih bodo določili udeležence letošnje lige prvakov. Osem kriterijev (dvorana, TV-pravice, uvrstitev v domači ligi, gledalci, dosežki v Evropi, sponzorski potencial, izvajanje predpisov EHF, novi mediji) so ovrednotili po pomembnosti od 1 do 4 (skupaj 20), nato pa vsakega izmed 37 klubov osemkrat ocenili od 1 do 5. Na osnovi skupne ocene (evropska zveza je že vnaprej napovedala, da točke ne bodo javno objavljene) in posebnih povabil so jih nato razdelili v elitno divizijo s 16 klubi in »drugoligaško« z 11 (dvanajsti je z zmago na kvalifikacijskem turnirju postal norveški Elverum).
Na osnovi žreba so se pred začetkom 23. sezone v ligi prvakov v skupini A znašli Kiel, Veszprem, PSG, Celje Pivovarna Laško, Wisla Plock, Zagreb, Bešiktaš in Flensburg, v skupini B pa Barcelona, Kilece, Vardar, Kolding, Pick Szeged, Rhein Neckar, Kristianstad in Montpellier. Člani skupine C so La Rioja, Brest Meškov, Čehovski medvedi, Porto, Vojvodina in Tatran Prešov, skupine D pa Metalurg, Skjern, Zaporožje, Kadetten Schaffhausen, Baia Mare in Elverum. Novi ustroj prinaša tudi nov tekmovalni sistem, šlo pa bo za dve ligi znotraj ene. Iz elitnih skupin A in B s po osmimi klubi se bosta zmagovalca uvrstila neposredno v četrtfinale, klubi od drugega do šestega mesta v osmino finala, za sedmo- in osmouvrščeni ekipi pa bo konec sezone. Iz skupin C in D bosta po dva najboljša kluba igrala po navzkrižnem sistemu za le dve prosti mesti v osmini finala. To pomeni, da bo iz »prve lige« iz skupinskega dela napredovalo 12 klubov, iz »druge lige« pa le dva.
Letos večji nagradni sklad
V boj za sklepni turnir najboljše četverice, ki bo 28. in 29. maja 2016 v dvorani Lanxess Arena v Kölnu (kapaciteta 20.000 gledalcev), se bo podalo 28 klubov iz 20 držav. Slovenija je med 13 državami, ki imajo v tekmovanju po enega predstavnika, šest jih ima po dva, edina s tremi pa je Nemčija (Kiel, Flensburg, Rhein Neckar – vsi trije v elitni diviziji). Lanski nagradni sklad v Kölnu je znašal 550.000 evrov (zmagovalec Barcelona 250.000, poraženi finalist Veszprem 150.000, tretje Kielce 100.000, četrti Kiel 50.000), vsak izmed četverice je že za uvrstitev na sklepni turnir dobil po 100.000 evrov, po koncu tekmovanja pa še del dobička, ki ga je pridelala liga prvakov (največ evropski prvak – 7,5 odstotka). Letos bodo nagrade v Kölnu dvojne, vsak od 28 klubov bo dobil že za nastop v ligi prvakov 60.000 evrov (lani 40.000), zmagovalca skupin po 30.000, udeleženci osmine finala 30.000 in četrtfinalisti 45.000 evrov.
»Igral sem že v velikih klubih, prihod v Pariz pa je zame nov velik izziv v karieri. Potem ko sem bil prvak Evrope s tremi različnimi klubi, želim to postati tudi s PSG,« napoveduje Nikola Karabatić, najboljši v Evropi z Montpellierom (2003), Kielom (2007) in Barcelono (2015). Z zmagoslavjem Parižanov bi postal prvi igralec v zgodovini, ki bi na rokometni Mont Blanc stopil s štirimi različnimi klubi, doslej pa imata po tri s tremi klubi poleg njega še Sergej Rutenka (Celje, Ciudad Real, Barcelona) in Javier Hombrados (Teka, San Antonio, C. Real). Pred sezono je Karabatić iz Barcelone za dva milijona evrov, kar je najvišja odškodnina v zgodovini rokometa, prestopil k Paris St. Germainu in podpisal štiriletno pogodbo. Skupaj z bratom Luko in Zvonimirjem Serdarušićem, nekdanjim trenerjem Celja in selektorjem reprezentance Slovenije, bo v Zlatorogu gostoval 18. oktobra, do takrat pa naj bi zacelil zlom ličnice, ki jo je staknil pred dvema tednoma. Na domači celjski premieri bo naslednjo soboto gostoval Zagreb, ki ga vodi sedanji slovenski selektor Veselin Vujović, prav Celjani in Zagrebčani pa imajo pri možnostih za naslov prvaka Evrope enako kvoto na največji svetovni stavnici – kar 151. Če boste vložili en evro in bo kateri od njiju prvak, boste dobili 151 evrov, ta kvota pa ju uvršča na 13. mesto med 28 klubi. Najmanjši zaslužek prinaša Barcelona (kvota 3,5), za njo PSG (4) in Veszprem (5,5), največjega pa Elverum in Bešiktaš (2001).
Na seznamu kar 14 Slovencev
Pivovarji se bodo poleg PSG, Bešiktaša in Zagreba pomerili še s Flensburgom, v katerem ima trener Ljubomir Vranješ – nedavno je pogodbo podaljšal do leta 2020 – kar 17 tujcev, Kielom (prišel je danski vratar Niklas Landin, v Barcelono je za milijon evrov odškodnine odšel Čeh Filip Jicha), Veszpremom (prišla sta Aron Palmarsson iz Kiela in Ivan Slišković iz Celja, pogodbo je podaljšal Momir Ilić, v zadnjih dveh sezonah prvi strelec lige prvakov) in Wislo (trener ekipe, za katero igra nekdanji član celjskega kluba Nemanja Zelenović, je Manolo Cadenas, sočasno selektor Španije). Prvak Evrope v tej sezoni bo znan po 204 tekmah (lani 160), na lestvici naslovov najboljšega na stari celini vodijo Španci (14) pred Nemci (6) ter Slovenci in Francozi (po 1), prav Celjani, prvaki leta 2004, pa so zadnji nenemški ali nešpanski klub, ki je stal na vrhu Evrope.
Če upoštevamo Nika Tominca (Kadetten), ki se je pred leti odločil za igranje za Hrvaško, in 20-letnega Primorca Januša Lapajneta, ki je letos podpisal s PSG (igral bo za drugo ekipo v četrti ligi), je v igralskem kadru udeležencev lige prvakov 14 Slovencev. Med preostalo dvanajsterico je najmnožičnejša petčlanska kolonija v Montpellieru (Jure Dolenec, Dragan Gajić, Matej Gaber, Borut Mačkovšek, Vid Kavtičnik), v elitnih skupinah A in B bodo zaigrali še Gašper Marguč (Veszprem), Uroš Zorman (Kielce), Matjaž Brumen (Vardar) in Dean Bombač (Pick Szeged), v skupinah C in D pa Simon Razgor (Brest), Tadej Matijašič (Metalurg) in Vasja Furlan (Tatran).
