Stanje ni rožnato in s tega vidika se za nas liga prvakov začenja prehitro. V skoraj dveh mesecih nismo opravili niti enega skupnega treninga v igralski zasedbi, kot smo si jo zamislili pred sezono. Žal se nam dogajajo stvari, ki jih sicer lahko pričakuješ, a si jih ne želiš. Ekipa je zelo zdesetkana, moja edina želja pa je, da bi se čim prej kompletirala in da bi vsi skupaj trenirali 10, 14 dni. Potem bomo takoj deset, dvajset odstotkov boljši.
Zdravstveni bilten je obsežen: Arthur Patrianova, Luka Dobelšek, Miha Zarabec, Blaž Janc, Živan Pešić, Gal Marguč. Na koga boste lahko računali?Patrianova okreva po operaciji kolena in ga še nekaj časa ne bo. Gajića je v torek med tekom zapeklo v stegenski mišici, ultrazvok ni pokazal nič, ker naj bi bila poškodba pregloboka. Oba, tako kot tudi Pešić, ostajata doma. Janc zaradi natrganine zadnje stegenske na superpokalu v Portorožu še ni opravil treninga na polno, Marguč pa včeraj zaradi otečenega kolena ni treniral. Zato smo na desnem krilu brez dveh glavnih igralcev. Dobelšek je staknil virozo, a upam, da se bosta bruhanje in driska ustavila ter da je šlo le za zastrupitev s hrano, ne pa rotavirus. Zarabec se je poškodoval pred dvema tednoma in doslej ni maksimalno opravil nobenega treninga. Je eden tistih, ki hoče na vsak način igrati in iti z glavo skozi zid, a tega ne dovolim.
Cilj v zelo težki skupini je vsaj šesto mesto in uvrstitev v osmino finala.Da, cilj je priti iz skupine in od tega ne bežimo. Mogoče si v zahtevni konkurenci želimo preveč, a k temu moramo stremeti. Ne glede na to, da bo nekaj igralcev v Turčiji prvič okusilo igranje v ligi prvakov. A sem že vajen, da v ekipo dobivam fante, ki gredo prvič v takšen boj.
Za osmino finala morate prehiteti dva kluba. Je Bešiktaš eden izmed njiju?Seveda. A tudi Bešiktaš vidi nas kot ekipo, ki jo je treba prehiteti v boju za osmino finala. Možnosti so v odstotkih 50:50, mogoče pa so Turki celo v rahli prednosti. Ne vem, kakšno je zdravstveno stanje njihovega kadra, a zagotovo ni slabše od našega. Če bi bila kljub vsem težavam, ki jo imamo, prva tekma v Celju, bi dejal, da bomo zanesljivo zmagali.
Turki imajo v ekipi sedem tujcev, vse s področja nekdanje Jugoslavije. Kaj ste ugotovili ob analizi njihove igre?Prvi posnetek smo si ogledali že v sredo v avtobusu, ko smo se vračali iz Ribnice. Bešiktaš na rokometnem zemljevidu Evrope nima niti približno takšnega položaja kot Celje, a se zaradi vložkov v rokomet dviguje. V ekipi ima balkansko kolonijo, igralce, ki so že nekaj pokazali v evropskem in svetovnem rokometu. To velja predvsem za Hrvata Ivana Ninčevića, ki ima odličja z velikih tekmovanj, naturaliziranega Makedonca Nemanjo Pribaka, srbska reprezentanta Darka Đukića in Miroslava Kocića, tu je še nekdanji celjski igralec Predrag Dačević, njegov rojak David Rašić, nekaj reprezentantov Turčije. Bešiktaš je še posebno nevaren v domači dvorani. Vedran Zrnić, v minuli sezoni član Bešiktaša, mi je povedal naslednje: če bodo na tekmo prišli tudi nogometni navijači Bešiktaša, bo to prava veselica, čeprav niso nasilni, a ves čas navijajo in pojejo.
Bešiktaš je lani prvič igral v ligi prvakov in na desetih tekmah devetkrat izgubil, zdaj pa je celo v elitni diviziji. Se vam to ne zdi čudno?Verjetno bi moral biti na njegovem mestu kakšen drug klub, ki bi si to bolj zaslužil. A vsi vemo, kaj pelje svet in šport naprej – denar. Turki ga imajo veliko in veliko ga vlagajo tudi v rokomet, zato je Bešiktaš tam, kjer je.